Darja Kocbek

25. 4. 2019  |  Svet

Svetovna zaloga žit se krči

Letos bo že drugo leto v tem desetletju, ko svetovna proizvodnja žit ne bo pokrila potreb. Nam grozi lakota?

© pixnio.com

Letos bo drugo leto v tem desetletju, ko svetovna proizvodnja žit ne bo pokrila potreb poroča Süddeutsche Zeitung. Strokovnjaki vidijo glavni razlog za to v lanski suši, ki je prizadela velik del Evrope. Po najnovejši oceni organizacije OZN za hrano FAO bo zmanjkalo 30 milijonov ton. Ta manko ne pomeni, da nam grozi lakota, ker je žito še v skladiščih, a te zaloge kopnijo.

Ker ljudje jedo vse več mesa, je vse več potreb po žitih za krmo, pravi Klaus-Josef Lutz, direktor podjetja Baywa, ki je največji evropski trgovec s kmetijskimi pridelki. Mednarodni svet za žita, ki ima sedež v Londonu, ocenjuje, da se bodo svetovne zaloge žit zmanjšale letos in prihodnje leto. V letu 2018/2019 strokovnjaki v Londonu napoveduje zmanjšanje za 44 milijonov ton, v letu 2019/2020 pa za 28 milijonov ton.

Medtem ko je pšenica v glavnem namenjena za prehrano ljudi, je večina pridelane koruze namenjena predelavi v krmo za govedo, prašiče in druge živali v kmetijstvu.

Medtem ko je pšenica v glavnem namenjena za prehrano ljudi, je večina pridelane koruze namenjena predelavi v krmo za govedo, prašiče in druge živali v kmetijstvu.

Tla v veliko regijah v Nemčiji so presuha, opozarja nemški hidrometeorološki zavod. Če ne bo več dežja, Nemcem grozi novo sušno poletje. Suša najbolj ogroža vzhodne dežele. Tudi če bo do poletja še veliko deževalo, bo vlažnost tal ostala pod dolgoletnim povprečjem, poroča Süddeutsche Zeitung. Nova suša ne bo prizadela le kmetijstva, ampak tudi gozdove. Prizadela bo tudi rastline z globljimi koreninami.

Erich Gussen, podpredsednik združenja kmetov Porenja, je za WDR povedal, da o drugem sušnem poletju zapored kmetje nočejo niti razmišljati, saj bodo nekateri člani združenja prisiljeni prenehati z dejavnostjo. Nova suša je grožnja tako za poljedelce kot živinorejce. Tudi za Slovenijo meteorologi opozarjajo, da je kmetijstvo med panogami, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.