(Ne)varnost pred sevanjem

Mladoletne migrante pošiljajo na rentgensko slikanje brez ustrezne napotnice. Kar je logično, saj razlog za slikanje ni zobobol.

Umetniška akcija v Metliki, na slovenski strani slovenskohrvaške meje. Avtor The Miha Artnak.

Umetniška akcija v Metliki, na slovenski strani slovenskohrvaške meje. Avtor The Miha Artnak.
© Matic Brinc

Ocenjevanje starosti (mladoletnih) prosilcev za azil od 1. marca poteka po novem sistemu. Poprejšnje »zastarele« metode so zamenjale nove, vsak »sumljivi« migrant je tako deležen magnetne resonance obeh ključnic in zapestij ter rentgenskega slikanja celotnega zobovja. S pomočjo teh podatkov se izvedenci inštituta za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete potem odločijo, ali drži zatrjevanje posameznega migranta, da je mladoleten, ali pa ta laže. Doslej so izdelali dve tovrstni izvedenski mnenji.

Ocenjevanje starosti prosilcev za azil je vprašljivo početje že samo po sebi, saj ne obstaja metoda, ki bi natančno določila človekovo starost. Od tu tudi ime postopka – »ocenjevanje« starosti. Kljub temu to uporablja velika večina evropskih držav, postopki pa so urejeni zelo različno, tudi metode so zelo različne. Predvsem kar se uporabe zdravstvenih metod v ta nezdravstveni namen tiče, pa se postavljajo etični pomisleki. Še posebej, kadar gre za uporabo metod z negativnimi stranskimi učinki, kot je rentgensko slikanje. V Sloveniji recimo panoramsko slikanje zob – tako imenovani ortopan.

Za uporabo rentgena, ki ni zdravstveno utemeljena, zakonodaja predvideva posebno dovoljenje, ki ga izda ali pa ne izda uprava za varstvo pred sevanji. Tam so za početje notranjega ministrstva pred časom izvedeli iz članka v Mladini, odtlej pa so odločni, da se vzpostavijo pravila, po katerih lahko ti postopki potekajo, sicer pa se ne smejo izvajati. Omenjeno dovoljenje je namreč mogoče pridobiti šele na podlagi pozitivne ocene o upravičenosti, s katero se ugotovi, da koristi rentgenskega slikanja pretehtajo nad negativnimi stranskimi učinki. Poleg tega v upravi želijo tudi, da se presoja o nujnosti rentgenskega slikanja za vsakega migranta posebej, ne pa, da je to obvezen del slehernega postopka ocenjevanja starosti.

Direktor uprave za varstvo pred sevanji dr. Damijan Škrk pojasnjuje, da so izvajalca slikanja, podjetje Edukas, d. o. o., opozorili, da »njegovo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ne vključuje slikanj v nemedicinske namene. Prav tako smo izvajalca obvestili, da če namerava izvajati slikanja v nemedicinske namene, torej slikanja za ugotavljanje starosti, bo treba vlogi za izvajanje tovrstne sevalne dejavnosti priložiti oceno upravičenosti.« Od omenjenega podjetja so dobili pojasnilo, da so res izvedli dve tovrstni slikanji, a da »v nobenem primeru ni šlo za slikanje z namenom določanja starosti osebe, ampak so bili obakrat nameni klinične narave. Osebi sta imeli ustrezno napotnico zobozdravnika z utemeljitvijo, da gre za zdravstvene težave z zobmi.« Hkrati so tudi zagotovili, da slikanj brez zdravstvenih indikacij niso in ne bodo opravljali brez dovoljenja.

Res? Mladoletna migranta sta imela napotnico, da ju boli zob, čeprav ju ne? Napotnico zdravnika? Ministrstvo za notranje zadeve je našlo zdravnika, ki predpisuje napotnice, v katerih zatrjuje nujnost rentgenskega slikanja iz zdravstvenih razlogov, čeprav teh dejansko ni in gre zgolj za slikanje iz političnega razloga ugotavljanja starosti prosilcev za azil? Mar to počno sodni izvedenci, torej zdravniki Inštituta za sodno medicino, ki za državo izvaja postopek ugotavljanja starosti?

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da za tovrstne preglede ne predpisujejo napotnic: »Gre za samoplačniško storitev, ki ni opravljena za zdravstvene namene, zato napotnica zdravnika ni potrebna. Na obe preiskavi je napoten s strani ministrstva za notranje zadeve zaradi potreb postopka ugotavljanja starosti, ki ga opravi inštitut za sodno medicino.«

Izvajalci rentgenskih slikanj torej lahko izvajajo slikanje brez zdravstvenih indikacij za potrebo po slikanju, če storitev krije »pacient« osebno ali namesto njega recimo država, kot v tem primeru? Tovrstna trditev seveda ne zdrži in ni skladna z zakonom. Prav zato, ker je preglede z negativnimi stranskimi učinki mogoče izvajati tudi samoplačniško – torej brez zdravniške strokovne ocene o njihovi upravičenosti, potrebnosti, nujnosti –, zakonodaja določa, da je zanje treba pridobiti že omenjeno posebno dovoljenje, ki ga izda uprava za varstvo pred sevanji.

Če bi zdravniki pisali napotnice za tovrstne preglede v nezdravstvene namene, bi bilo to verjetno etično sporno že na prvi pogled. A dejstvo, da jih na te preglede pošilja notranje ministrstvo v skladu z navodilom sodnih izvedencev z inštituta za sodno medicino, torej zdravnikov, je v svojem bistvu povsem enako etično sporno. Vseeno je, ali gre za etično sporno »navodilo« ali etično sporno »napotnico«. Vseeno je, katero besedo uporabimo. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.