Izak Košir

3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

Pozitiven odnos do življenja?

Oglaševalska akcija Zavoda Živim, ki nasprotuje pravici žensk do splava 

Plakati Zavoda Živim v Ljubljani

Plakati Zavoda Živim v Ljubljani
© Žana Erznožnik

Če ste bili te dni v središču Ljubljane, ste najbrž težko zgrešili plakate Zavoda Živim, na katerih si ženska z robcem briše solze. Plakati niso nalepljeni pri cerkvenih objektih, enega od njih lahko denimo vidite pri glavni železniški in avtobusni postaji. Gre za plakatni prostor, ki ga trži podjetje Amicus.

Zavod Živim poznamo iz zgodbe, ko je na pročelju frančiškanske cerkve na osrednjem ljubljanskem trgu teden dni noč in dan vrtel propagandni film proti pravici do splava, v to debato pa so se njegovi predstavniki pred časom vključili celo na javni televiziji. Spada v skupino tako imenovanih pro-life organizacij, kot so Božji otroci, ki želijo s transparenti pred Ginekološko kliniko v Ljubljani vplivati na odločitve žensk, ki prihajajo tja na posege. Kot je pred časom v Mladini zapisala mama, ki se je odločila za splav, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje, ženske, ki naredijo splav, silijo, da bi se počutile krive. »Zmerjajo nas z morilkami,« je dodala v ganljivi izpovedi.

Na novih plakatih Zavoda Živim lahko preberemo: »žalujem za svojim otrokom« in pa »spoštujmo življenje, od spočetja do naravne smrti«. Ob tem je oglaševana tudi njihova spletna stran www.zavod-zivim.si, na kateri boste našli marsikaj, veliko povedo že naslovi zapisov, kot so »Kje ste, pravi moški?«, »Dan žalovanja za nerojenimi otroki«, »Ponosni Slovenci – tudi na lasten postopek splava?« in »V New Yorku praznujejo smrt z roza barvo«.

Na istem portalu je tudi članek, v katerem direktorica zavoda Darja Pečnik šteje mesece, odkar je LPP odstranil njihov oglas na avtobusih. »Na takšna odklonilna dejanja želimo odgovoriti s še več govora. Uživamo zaupanje ljudi, kar je najpomembnejše. Eden izmed njih je g. Aleš Štrancar, direktor podjetja Bia separations iz Ajdovščine, ki je naš oglas dva meseca brezplačno vrtel na zaslonu stavbe svojega podjetja. G. Štrancar je tudi finančno podprl naše oglaševanje v slovenskem prostoru. Tako so v tem tednu začeli po Sloveniji voziti avtobusi z oglasom, ki je bil odstranjen. Kar pol leta bodo med ljudmi širili veselje do življenja. Delamo pa še na večjih oglaševalskih akcijah,« je zapisala. Omenjeno podjetje Bia seperations je svoj logotip odtisnilo tudi na plakatih v Ljubljani. Na spletu se predstavlja kot »visokotehnološko podjetje«, ki je »vodilno v razvoju monolitne tehnologije in edini proizvajalec monolitnih kromatografskih kolon za proizvodnjo, čiščenje in analizo večjih bioloških molekul, kot so virusi, plazmidna DNK, eksosomi, protitelesa, bakteriofagi, večji proteini itd.«.

Zakaj podjetje podpira Zavod Živim, ni jasno. Tako kot ni jasen odgovor, ki nam ga je poslal direktor Aleš Štrancar, na naša sicer zelo jasna vprašanja (za kakšno obliko sodelovanja z zavodom gre, kako je prišlo do njega, kakšen je njihov odnos do pravice do splava itd.). V svojem odgovoru je zapisal: »Vsekakor imamo zelo pozitiven odnos do življenja, in do izboljšanja kakovosti življenja, v vseh pogledih. Delujemo na področju genske terapije, naši partnerji rešujejo življenja otrok s hudimi genskimi okvarami, odpravljajo slepoto, mišično distrofijo ...«

Sprašujemo se, ali ta »pozitiven odnos do življenja« ne izključuje tistih žensk, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov morale odločiti za splav, a morajo vseeno hoditi mimo plakatov, ki jih financira njihovo podjetje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.