Marjan Horvat

3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Politika

Scexit po brexitu?

Škoti bodo maja 2021 znova odločali o neodvisnosti njihove dežele

Prvič so Škoti na referendumu glasovali leta 2014

Prvič so Škoti na referendumu glasovali leta 2014
© Profimedia

»Čas je, da postane Škotska neodvisna,« je škotska premierka Nicola Sturgeon dejala na kongresu Škotske nacionalne stranke (SNP) minuli ponedeljek v Edinburgu. S temi besedami je še podkrepila svojo napoved iz prejšnjega tedna, da bo Škotska v maju 2021 pripravila novi referendum o neodvisnosti. Svojo odločitev je argumentirala z mislijo, da imajo Škoti pravico vnovič odločati o neodvisnosti regije, saj so se zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije »scela spremenile stvarne okoliščine«.

Sturgeonova je dodala, da bodo z izvedbo referenduma počakali do dokončnega izstopa Britanije iz EU, da bi se lahko Škoti in Škotinje zares osredotočili le na referendumsko vprašanje o izstopu ali obstanku njihove dežele v Britaniji, vendar pa ne morejo čakati v nedogled, če želijo obvarovati interese Škotske. »Zato menim, da moramo državljanom ponuditi možnost izbire med brexitom in Škotsko kot neodvisno evropsko nacijo še v času mandata tega parlamenta,« je dejala.

Premierka Sturgeonova je možnost novega referenduma o neodvisnosti Škotske – prvič so njeni prebivalci odločali o tem vprašanju leta 2014 in se s 55 odstotki glasov izrekli proti – omenjala kmalu po britanskem referendumu o izstopu Britanije iz EU, saj so se na njem škotski volivci z 62 odstotki izrekli za obstanek v EU. Danes so prizadevanja za neodvisno Škotsko dobila nov zagon tudi zato, ker je v poltretje leto trajajoči agoniji izstopanja Britanija postala – tudi po mnenju angleških novinarjev – »disfunkcionalna«, njen parlamentarni sistem »zlomljen«, sistemi javnih storitev pa zaradi odločitev konservativne vlade, ki jo vodi Theresa May, »nevzdržni«. Po mnenju Johna Harrisa, kolumnista Guardiana, so se »desni politiki okoristili z negotovostjo in neenakostjo, ki so ju sami ustvarili«, medtem ko je izobraževalni sistem »tik pred razpadom«, sistem zdravstvene oskrbe se »spotika od krize do krize«, tako temeljne stvari, kot so »stanovanjska politika, prihodnost dela in socialno varstvo pa so povsem izginili iz politične agende«. Harris zapiše, da je »država, ki jo imenujem dom, postala nazadnjaška zmešnjava. Toda le nekaj ur vožnje od tod je kraj, ki ima vsaj možnosti za oblikovanje drugačne prihodnosti.«

Premierka Sturgeonova se zaveda, da bodo zdajšnja in tudi vse morebitne prihodnje konservativne vlade Škotom odrekle možnost ponovnega referendumskega izrekanja o neodvisnosti. To je že sporočil tiskovni predstavnik britanske premierke z besedami, da je »treba spoštovati izid referenduma« iz leta 2014. Toda Sturgeonova je že napovedala, da bodo njeni pravni strokovnjaki do konca letošnjega leta pripravili ustrezne zakonodaje rešitve, takšne, ki bi skladno z britansko zakonodajo omogočile izvedbo novega referenduma. Obenem pa se je v imenu stranke, ki jo vodi, Škotske nacionalne stranke, zavzela za oblikovanje gibanja za neodvisnost Škotske, k predstavitvi novih konstitucionalnih rešitev povabila predstavnike vseh političnih sil na Škotskem, tudi tistih, ki zavračajo izstop, in napovedala oblikovanje ustavodajne skupščine, kar naj bi vse prispevalo k oblikovanju družbenega konsenza o prihodnosti dežele.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.