Lara Paukovič

 |  Mladina 18  |  Družba

Kdo bo odpravil uši?

Učitelji naj ne bi pregledovali glav, starši pa se z ušmi pogosto ne znajo uspešno spopasti

© maxpixel.net

Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja.

Pred kratkim je bil na spletni strani, ki zbira vladne pobude, objavljen predlog, naj se določi protokol, po katerem bi se dali preiskati viri pojavljanja uši, da se epidemije ne bi tako pogosto ponavljale, staršem, katerih otroci so vir, pa bi se nato ponudila pomoč pri odstranjevanju. Oseben nagovor učitelja bi bil v tem primeru najbrž res učinkovitejši kot splošna navodila celotnemu razredu, naj starši pregledajo otroke in primerno poskrbijo za tiste, ki imajo uši – kajti gotovo se bo našel kakšen od staršev, ki si tega ne bo jemal k srcu, češ da jih njegov otrok nima, uši pa se bodo še naprej širile. Navodila staršem otrok z ušmi, kako se jih uspešno znebiti, ne pomenijo, da se taki otroci stigmatizirajo, kot mislijo nekateri – konec koncev to, da imaš uši, dandanes ni več nič posebnega, skoraj vsak jih je imel vsaj enkrat v življenju –, ampak so kvečjemu dobrodošla pomoč.

Vendar je tak protokol težko izpeljati, kajti – kot so v odgovoru na pobudo tudi sporočili z ministrstva za zdravje – mnenje strokovnjakov na področju javnega zdravja po svetu in pri nas je, da množično pregledovanje lasišča otrok v šoli ni učinkovit ukrep za odpravljanje ušivosti. Učitelji ne smejo sami pregledovati glav otrok, temveč morajo to prepustiti staršem. Za komentar smo prosili še nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so nam sicer dejali, da prepoved pregledovanja glav ne obstaja in da se to lahko izvaja, vendar le na podlagi dogovora med starši ali skrbniki otrok in zaposlenimi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vseeno pa so tudi oni mnenja, da pregledovanje glav ni smiselno, kajti za razuševanje so v celoti odgovorni starši, ne pa izobraževalna ustanova. »Pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti imajo ključno vlogo starši in tega ne morejo nadomestiti ne vrtec, ne šola, ne zdravstvena služba – so jim pa lahko v pomoč. Lahko jih seznanijo z dokumenti, s pomočjo katerih lahko izberejo učinkovito sredstvo za razuševanje, se seznanijo s pravilnim postopkom razuševanja ali tako, da za starše pripravijo delavnico o ušivosti in razuševanju,« so še dejali.

A razlog, da nekateri starši razuševanja ne izpeljejo uspešno ali v celoti, je tudi v tem, da so preparati za odpravo uši precej dragi – ali pa so, kot pravijo na inštitutu za javno zdravje, starši prepričani, da gre za »strupene kemikalije«, ki so škodljive za otroke, zato se uporabi upirajo. Obstajajo sicer naravna sredstva, kot je kis, ki pa takrat, ko so se uši že zelo namnožile, niso posebno učinkovita. Toda ne glede na to, kaj si mislimo o teh preparatih, je dejstvo, da uši ne bodo izginile same od sebe. Tudi na inštitutu za javno zdravje se zavedajo, da so preparati edini način, da se učenci uši dokončno znebijo, zato bodo v prihodnje poskušali doseči, da bi bili brezplačni. »Ministrstvu za zdravje smo predlagali sprožitev postopka, ki bi omogočil, da bi bila vsaj dva dokazano učinkovita preparata za razuševanje dostopna na zeleni recept, torej na stroške ZZZS. Trenutno pa je najcenejši učinkovit preparat Benzilbenzoat emulzija, 100 ml, ki je galenski preparat in se dobi v lekarni na recept ali brez recepta, stane pa tri evre.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.