Se doba influencerjev že končuje?

Neoliberalizem je uničil toliko načinov za ustvarjanje stabilnega prihodka, da ni presenečenje, da je v razmerah prekarnih zaposlitev za milenijce zacvetela kultura tako imenovanih spletnih vplivnežev

Monetizacija je na družabnem omrežju Instagram v polnem zamahu. Medtem ko so na začetku uporabniki tam objavljali v glavnem fotografije kosil in sončnih vzhodov, je to omrežje zdaj parada strateško izoblikovanih objav o življenju, dosežkov v karieri in javnih zaobljub uporabnikov, da bodo preživeli manj časa na družabnih omrežjih (te zaobljube objavljajo v glavnem ljudje, ki prek teh kanalov služijo denar). Te objave so napisane v skrbno izbranem jeziku sporočil za javnost, na portalu Quartz piše Rosie Spinks.

V 90. letih prejšnjega stoletja so lenobni, sproščeni ljudje veljali za privlačne in kul, a nihče, ki se je lahko ponašal s to oznako, tega ni pretapljal v denar. Kmalu po prelomu stoletja je lenobneža kot privlačno figuro nadomestil častihlepno prizadeven človek (štrebar). Veliko ljudi je obsojenih, da sprejmejo to miselnost, vsakdo, ki se bori za delo, dela v netipičnih oblikah zaposlitev, je podjetnik, trži znamke, v sodobnem gospodarstvu lahko preživi le, če si prizadeva za nekaj veliko več, kot je.

Spletni vplivnež (influencer) je skupni imenovalec vseh omenjenih prizadevanj v svetu, kjer nič ni sveto, in v svetu, kjer je umetnost nadomestila »vsebina« in je vse na prodaj. To velja tudi, ko sporočilo nasprotuje prevladujočemu sistemu. Okoljsko zavedni vplivneži recimo ne vidijo problema v zastonjskim poletih po svetu za različne znamke. Jogiski guruji, ki prodajajo nasprotovanje potrošništvu, promovirajo čaj blagovnih znamk koncerna Unilever.

Toda kdor ima za seboj že nekaj desetletij življenja, ve, da se kultura mladih hitro spreminja. Za današnje spletne vplivneže je vse, od sončnega vzhoda do jutranje kave, priložnost za služenje denarja. V današnjem času neoliberalizma je glavna težnja življenje delo in dobiti plačano za to, da živiš najboljše življenje.

Za današnje spletne vplivneže je vse, od sončnega vzhoda do jutranje kave, priložnost za služenje denarja.

To je povsem v skladu z osebo, ki jo je Will Storr opisal v knjigi Selfie: How the West became self-obsessed. Oseba našega časa, neoliberalni jaz je ekstrovertiran, vitek, čudovit, individualističen, optimističen, delaven, družbeno zaveden in hkrati zelo samozavesten globalni državljan s podjetniško predkanostjo in kamero za selfije. Najbolj dovzetni za ta tip človeka so milenijci. Pisatelj Laurence Scott razlaga, da je neoliberalizem uničil toliko načinov za ustvarjanje stabilnega prihodka, da ni presenečenje, da je v razmerah prekarnih zaposlitev za milenijce zacvetela kultura influencerjev. Rezultat tega je tudi izgorelost milenijcev.

»Razprodaja« v gospodarstvu vplivnežev ni samo nekaj sprejemljivega, je njegov smisel. Influencerji nimajo obrti ali discipline, v kateri bi vztrajali, denar služijo s prodajanjem različice sebe. Besedna zveza »slaven, ker je slaven«, ki je bila za nekatere znane osebe porogljiva kleveta, je zdaj del svetovne trgovine, s katero je prišla Kylie Jenner, najmlajša milijarderka, ki je vse ustvarila "sama", na naslovnico revije Forbes. Zdaj so to prakso prevzele tudi javne osebnosti, ki imajo poklic. Sodobne zvezde ne skrivajo več pogodb s koncerni.

Ob tem se vrača lenobnost. Rosie Spinks navaja več primerov, ki kažejo na to. A pomembnejše je vprašanje, ali sploh še mogoče biti lenoben. Neoliberalno gospodarsko okolje, ki je omogočilo vzpon kulture vplivnežev, je otežilo ljudem, da bi lahko prevzeli način življenja srednjega razreda z redno službo in plačo, stanovanjem, prostim časom. Hkrati pa je ideal neoliberalizma dosegel vrh in jasno je, da problema neenakosti z vsem trdim delom nismo odpravili. Nasprotno, saj prepad med revnimi in bogatimi še raste.

Influencerji nimajo obrti ali discipline, v kateri bi vztrajali, denar služijo s prodajanjem različice sebe. Besedna zveza »slaven, ker je slaven«, ki je bila za nekatere znane osebe porogljiva kleveta, je zdaj del svetovne trgovine.

Dokazov za neuspeh neoliberazlima je polno, najbolj vidni so izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, odločitev Britancev na referendumu za izstop države iz EU in izvolitev Alexandrie Ocasio Cortez, ki zase pravi, da je demokratična socialistka, v kongres v ZDA. Socializem kot realno alternativo za individualistični kapitalizem vidi vse več gibanj mladih po svetu. To je lahko le znak, da prihaja obdobje, v katerem bodo ljudje manj osredotočeni nase in manj »štrebarski«.