Izak Košir

 |  Mladina 19  |  Družba

Zasedena parkirna mesta za invalide

Kaj pravi statistika in kaj je pokazala raziskava? 

Opozorilo iz Francije: če mi prevzameš (parkirni) prostor, prevzemi še moj hendikep.

Opozorilo iz Francije: če mi prevzameš (parkirni) prostor, prevzemi še moj hendikep.

Kolumna, objavljena v reviji Lady, je sprožila številna zgražanja, saj je bila do oseb z ovirami izjemno žaljiva. Astrologinja Ema Kurent je namreč navedla, da parkira na mestih, namenjenih invalidnim osebam. Goran Kustura, glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), nam je pojasnil, da so invalidska parkirišča del širšega konteksta pravice do dostopnosti, ki je ena temeljnih podmen sodobnih invalidskih politik. »Te ne temeljijo več na medicinskem modelu in dobrodelnosti, temveč na enakopravnosti, vključevanju in družbeni aktivaciji; gre za t. i. socialni oz. model človekovih pravic,« je dodal.

To področje od lani ureja Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, ureditev pa je podobna kot v vseh razvitih državah; podobni so tudi deleži parkirišč (od 4 do 5 % na 100 parkirišč).

Po podatkih ljubljanskega mestnega redarstva se je neupravičeno parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, v zadnjih letih zmanjšalo. Še leta 2012 je bilo teh kršitev 1654, lani pa jih je bilo več kot polovico manj, 718. V letošnjem letu so do 6. maja 2019 zabeležili 257 takšnih prekrškov.

Kje je kršitev največ – so to trgovski centri ali mestno središče –, nam ni uspelo ugotoviti, saj mestno redarstvo posebne evidence o lokacijah ne vodi. Prav tako ne vodijo evidence, kdo prijavi največ kršitev zaradi neupravičenega parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide, vendar pa, kot navajajo, so nadzori na parkiriščih za invalide med prioritetami dela mestnih redarjev, zato jih opravljajo vsak dan.

Za ozaveščanje je ljubljanska občina septembra 2017 začela kampanjo »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide«, v okviru katere so predstavili tudi rezultate raziskave o parkiranju na teh mestih. Ugotovitve kažejo, da so razmere zaskrbljujoče in da uradna statistika močno podcenjuje resnost problema.

V opazovanem času je bilo namreč na vseh parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, zabeleženih 608 parkiranih vozil, med njimi pa kar 63 odstotkov takšnih, ki niso imela ustrezne invalidske kartice. Na nekaterih parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, je delež neupravičeno parkiranih presegel celo 90 odstotkov. Kršitelji so na invalidska mesta najpogosteje parkirali v primerih, ko okoli tega parkirnega mesta ni bilo drugih prostih mest (71 %), vendar je 20,5 odstotkov kršiteljev tam parkiralo tudi takrat, ko so bila v neposredni bližini prosta 1–3 parkirna mesta, in 8,5 odstotkov tudi takrat, ko so bila prosta 4 parkirna mesta ali več.

Raziskava je definirala tudi najpogostejši profil kršitelja: to je moški, star 30–50 let, vrednost njegovega vozila je med 1000 in 5000 evri, na parkirnem mestu, rezerviranem za invalide, se je zadržal do 15 minut, v vozilu je bil sam in imel je slovensko registrsko tablico.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.