Boštjan Napotnik

17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Konzum

Predaja štafete

Špacapan, Komen

  • ocena: 5 / 5

Vejica v kozličku

Vejica v kozličku

Makaroni na veji

Makaroni na veji

Špacapanova hiša
Komen 85
Tel.: 030 226 390
Špacapanjenje je vikendaško početje – hiša je odprta ob petkih in sobotah od 12. do 15. in od 18. do 22. ure ter ob nedeljah od 12. do 19. ure.

Ambient:
pred kakšnim desetletjem obnovljena domačija (z resno kletjo in kisarno!), pohvalimo tudi dobro kurirano, na resni 60’s/70’s muziki utemeljeno playlisto

Napitki:
osnovna usmeritev kaže v smer ekološke ozaveščenosti in minimalnih vinarskih intervencij, vinska karta je super, duhovita spremljava k degustaciji pa še bolj

Dostopnost:
poišči kakšno prosto obcestno parkirno mesto v Komnu, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
kuharija in dramaturgija strežbe vinska spremljava pozornost do podrobnosti

Ne tako fino:
kakšen poapneni krompir več k taljati, prosim!

Zanimiva, v osem krovnih (+ še kakšen prigrizek za zraven) riht sestavljena degustacija stane 68 evrov, vinska spremljava pa še 28 evrov.

»Proslava takšnih razsežnosti zahteva primerno hud after!« si je med četrtkovo proslavo naše najljubše radijske postaje rekel vodilni kadrovik terenskega komisariata in za petkovo pot na Kras za zunanje presojevalce rekrutiral še nekaj rožnodolskih grl. Pobje ostrih jezikov in ušes so v Špacapanovi hiši ob eni straight in eni sladki žganici pri šanku odobravajoče začeli gruvati na res fajn muziko, ki se je izkazala za le delček v mozaiku številnih podrobnosti, na katere misli mladi gospodar, odkar so mu starši izročili ugledno in dobro vpeljano kraško postojanko. Poleg najmanj 36-mesečnega sušenja zadnjih okončin prosto rejenih krškopoljcev (in kakšne merjaščeve vmes), naturalnega vinarjenja v steklenih bučah, suhega zorenja govedine, staranja ovčjih, kravjih in kozjih sirov in cimpranja žganic je vzpostavil tudi pravcato balzamično kisarno z dvema špurama vedno manjših sodčkov – v eni se iz leta v leto koncentrira teranov, v drugi rebulov kis.

Slednjega smo tudi okusili, saj se je po duhovito postreženih uvodnih prigrizkih – hrustljavih makaronih s kopunovo pašteto, ocvrtih raviolih s panceto, pogačico, polnjeno s špargljevo kremo, ter sladkasto umamijastima rezinama lepo omaščenih merjaščevega in klasičnega pršuta (plus frišen, krasno oskorjen še topel kruh z drožmi) – na prvem krožniku znašel preoblikovan v kaviarju podobne kroglice, ki so osveževale karpačo iz suho zorene mlade kraške govedine s sezonskimi zelišči, sušeno polento, brinovo majonezo in mladim Zidaričevim sirom.

Že samo iz tega naštevanja ti je verjetno jasno, da je za Špacapanovo kuharijo potrebnih veliko dela, truda in priprav in da so mnogokomponentni krožniki kompleksni, a naj takoj pridodam, da je jedcu v vsakem trenutku jasno, katera jed je na krožniku glavna – v špinačni list ovit file rdeče postrvi (s sušenimi šparglji, pocvrtimi zelišči, kaviarjem in masleno omako); z ozeliščeno rikoto polnjeni ravioli (s slastno reducirano sirotko, šparglji in praženimi orehi); juha z dvojnim čemažem – njega oljem in bistro čemaževo juho); rezina pečenega kozličkovega hrbta (s krompirjevo polpeto in pomladnim zelenjem); kos odojka (z ješprenjem z grahom in divjo zelenjavo ter slanim piškotom); dva meseca zorena taljata (z domačim kajmakom in med kamenje skritim pečenim krompirjem). In ko po sladiškem ringlšpilu z malinami – millefoglie s kremo iz ovčjega sira, malinova voda s peno kisle smetane in malinova sladkorna pena – misliš, da bolje ne gre, se na mizi pojavi kišta, v kateri okoli mlečnih karamel pleše silno dišeč rožmarinov dim – nepozabno!

Kar velja za celotno izkušnjo obiska v Špacapanovi hiši – menjava generacij je bila tu izpeljana v najboljši mogoči maniri: stara je mladi izkazala zaupanje, mlada pa je zaupanje poplačala s spoštovanjem tradicije – ki pa je na srečo ni muzejsko zamrznila, ampak jo je z občutkom za okuse, teksture, dramaturgijo in sodobne trende nadgradila v izjemno gastronomsko doživetje. Bravo!