Staš Zgonik

17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Družba

Breskov sok za voznike

Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, ki nasprotuje znižanju dovoljene stopnje alkohola v krvi za voznike

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, ki nasprotuje znižanju dovoljene stopnje alkohola v krvi za voznike
© Borut Krajnc

Agencija za varnost prometa je prejšnji mesec začela s pobudo za znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi za voznike. Z zdajšnjih 0,5 promila oziroma 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka bi bila meja po novem postavljena pri 0,2 promila oziroma 0,1 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. »To je vmesni korak do ničelne tolerance,« je za Večer takrat pojasnil direktor agencije Igor Velov.

Predlog je naletel na skoraj soglasno podporo nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, vendar pa je politika, ki bo odločitev morala sprejeti, mnogo manj enotna, saj številne stranke dvomijo o učinkovitosti dodatne represije. Prejšnji teden se je v tabor nasprotnikov zaostrovanja zakonodaje postavil tudi notranji minister Boštjan Poklukar. »Menim, da obstoječi zakon ni slab. Premislimo, ali je sprememba potrebna ali ne. Jaz sem za 0,5.«

S tem je postal zaveznik gostinskega lobija, ki je zaradi sebičnih interesov oziroma večjega zaslužka seveda proti spremembi. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Blaž Cvar se denimo sprašuje, ali bi morali po novem voznikom ob dobrem zrezku priporočati breskov sok. Že z enim velikim pivom ali malo večjim kozarcem vina bi namreč številni vozniki, predvsem pa voznice, po novem presegli dovoljeno vsebnost alkohola v krvi.

»Dejstvo je, da si večina Slovencev in tudi turistov ob dobri hrani privošči kozarec vina ali piva. Če je v večini evropskih držav sprejemljiva meja 0,5 ali več, potem ne vidimo razloga, da bi gostje v slovenskih lokalih morali s strahom naročati kozarec vina, ki sodi k dobri hrani.« Za zaostrovanje omejitev po njihovem mnenju ni prepričljivih argumentov, saj nesreče dokazano povzročajo vozniki, ki imajo v krvi več alkohola kot dovoljuje zdaj veljavna meja.

Znanstveni dokazi pa govorijo drugače. Že nizke stopnje alkohola v krvi negativno vplivajo na voznikovo sposobnost za vožnjo. Britanski inštitut za odličnost v zdravstvi in negi (NICE), ki velja za svetovno avtoriteto na področju z dokazi podprtih zdravstvenih intervencij, je v svojem poročilu jasen. »Imamo trdne dokaze, da kakršnakoli stopnja alkohola v krvi vpliva na vozniške sposobnosti. Pri voznikih, ki imajo v krvi med 0,2 in 0,5 promila alkohola, se za najmanj trikrat poveča tveganje za smrt v prometni nesreči. Med 0,5 in 0,8 promila alkohola se tveganje poveča za najmanj šestkrat.«

Večina evropskih držav ima mejno stopnjo alkohola za voznike določeno pri 0,5 promila. Češka, Madžarska, Romunija in Slovaška imajo uzakonjeno ničelno toleranco, meja 0,2 promila pa velja na Švedskem, Norveškem, Poljskem in v Estoniji. Švedska in Norveška sta državi z najvišjo stopnjo prometne varnosti. Je pa v tej družbi tudi Velika Britanija, ki ima z 0,8 promila najvišjo dovoljeno stopnjo alkohola v krvi med vsemi državami EU. To jasno kaže, da zniževanje dovoljene stopnje alkohola za voznike ni edini možen ukrep za izboljšanje prometne varnosti. Je pa tako kot vsi ukrepi, ki omejujejo porabo alkohola, dodaten korak v smeri družbene nesprejemljivosti ogrožanja sebe in drugih z vožnjo pod vplivom alkohola.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.