Staš Zgonik

24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Družba

Zavestna malomarnost

Slabo ocenjeni podnebni načrti 

Do konca letošnjega leta morajo Slovenija in vse druge države EU v Bruselj poslati nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), v katerem bodo natančno opredelile ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v skladu s pariškim sporazumom. Do konca lanskega leta so morale države evropski komisiji predložiti osnutke teh načrtov. Slovenija se ni ravno pretirano potrudila.

Ugledna mednarodna nevladna organizacija European Climate Foundation se je odločila preveriti, kako se zaveze držav iz poslanih osnutkov ujemajo s cilji pariškega sporazuma in s kako konkretnimi ukrepi je doseganje teh ciljev podprto. Ugotovila je, da niti ena država v osnutku svojega NEPN ni bila dovolj velikopotezna. A Slovenija je na tem področju še posebej izstopala, saj je za osnutek dobila le tri od mogočih sto točk. S precej veliko prednostjo se je tako uvrstila na zadnje mesto med vsemi državami EU. Slovenskemu osnutku očitajo pomanjkanje velikopoteznosti in verodostojnosti ter odsotnost začrtanja jasne poti do ogljične nevtralnosti.

Na ministrstvu za infrastrukturo so v odzivu priznali, da na poslani osnutek niso najbolj ponosni, saj je »bil v časovni stiski in pomanjkanju strokovnih podlag pripravljen kot skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne zakonodaje EU«. Dejansko so v dokument zgolj prepisali oziroma prilepili že sprejete zaveze.

To, da so v Bruselj poslali na hitro in površno pripravljen dokument, na ministrstvu pripisujejo nedejavnosti v prejšnjem mandatu in dolgemu obdobju brezvladja zaradi menjave vladajoče garniture. Zato so se morali lani jeseni na hitro zganiti in v Bruselj poslati vsaj nekaj, sicer »bi bila Slovenija edina država, ki osnutka ne bi predložila, izgubila pa bi tudi možnost črpanja 460.000EUR nepovratnih sredstev«.

Slab rezultat Slovenije pri ocenjevanju osnutkov podnebnih načrtov ni ravno dobra novica, prav tako pa ni katastrofa. Kako resna je naša država pri držanju obljub o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, bomo videli ob koncu leta, ko bo treba v Bruselj poslati končno različico NEPN. Že konec tega meseca naj bi strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan ministrstvu za infrastrukturo dostavili prenovljeno različico, ki bo po napovedih vključevala bistveno bolj ambiciozne in konkretnejše cilje. Marjan Šarec je ta teden v odgovoru na poslansko vprašanje Luke Mesca v zvezi s tem zatrdil, da je Slovenija »znotraj EU v skupini ambicioznejših držav«, in med drugim napovedal, da bo k podnebnemu ukrepanju sodilo tudi zaprtje TEŠ.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.