Jure Trampuš

31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

Evropske volitve po domače

Osamosvajanje na desnici

Janez Janša je dal izjavo o uspehu stranke samo na sedežu SDS. V tiskovno središče v Cankarjevem domu pa ni prišel.

Janez Janša je dal izjavo o uspehu stranke samo na sedežu SDS. V tiskovno središče v Cankarjevem domu pa ni prišel.
© Gašper Lešnik

Rezultati slovenskega poglavja evropskih volitev so prinesli tri bistvene ugotovitve, kaj pomeni volilni izid največje slovenske stranke, kakšne so lahko posledice spogledovanja z Orbánom in kaj vse to pomeni za izbiro novega vodje evropske komisije.

Prva je Pirova zmaga SDS. Stranka je skupaj s SLS sicer zbrala največ glasov, dobila je 26,4 odstotka vseh, a je v primerjavi z rezultatom iz leta 2014 izgubila enega poslanca. Še več, Franc Bogovič (SLS), ki je kandidiral na njeni listi, bi bil s preferenčnimi glasovi izvoljen tudi na listi NSi. In v tem primeru bi NSi vsaj na papirju dobila še enega evropskega poslanca (če bi namreč poslance šteli tako, kot jih SDS šteje danes). SDS je sicer v absolutnih številkah ob za kanček višji volilni udeležbi kot leta 2015 pridobila 24.000 glasov, a je bila več kot polovica teh namenjena predstavniku SLS.

Težave SDS so zaradi evropske perspektive še večje. Izvoljeni Bogovič ima do Viktorja Orbána bolj zadržan odnos kot prvi izmed Janševih podpornikov Milan Zver. Ta je bil sicer znova izvoljen v evropski parlament, a to je bilo pričakovano, saj je bil na kandidatni listi postavljen na prvo mesto. Kljub temu je dobil skoraj 14.000 preferenčnih glasov manj kot Romana Tomc. SDS v predvolilnem času tudi ni bila uspešna s protimigrantsko retoriko. Volilna udeležba je bila na primer v Črnomlju, v kraju, kjer so pred volitvami organizirali »spontani protest«, identična kot na državni ravni. Zaradi protesta na volitve ni šlo več ljudi. Zelo podobno je z uspehom njihove liste v tem volilnem okraju, tudi ta se ni razlikoval od državnega povprečja.

Kar nas pripelje do druge ugotovitve, do drugega nepričakovanega spodrsljaja SDS. V Prekmurju so doslej tradicionalno zmagovale stranke slovenske desnice, predvsem pa SDS. Tako je bilo tudi na prejšnjih evropskih volitvah. Tokrat je v vseh volilnih okrajih, ki mejijo na Madžarsko, SDS izgubila, bila je »zgolj« druga. V obeh murskosoboških okrajih je zmagala SD, v lendavskem NSi. Za spremembo politične krajine je gotovo zaslužen priljubljeni murskosoboški župan Aleksander Jevšek (SD), pred volitvami ga je javno podprl Milan Kučan, na poraz SDS je gotovo vplivala tudi priljubljenost poslanca NSi Jožefa Horvata, ki je doma iz prekmurskih Žižkov. A med razlogi za neuspeh SDS v teh krajih sta zagotovo Janševa navezanost na Orbána in strah pred revizijo trianonske pogodbe.

Slabo je, kadar nacionalizmi in strah vplivajo na izid na volitvah. Še posebno, če se to dogaja v obmejnih volilnih okrajih.

Pred slovenskimi evropskimi poslanci je dilema, koga podpreti za predsednika evropske komisije. Poslanca LMŠ podpirata liberalko Margrethe Vestager, poslanca SD pa Fransa Timmermansa. Vprašanje, kako se bodo odločili štirje slovenski poslanci EPP, je težje. Manfred Weber, zanj navija Angela Merkel, je tisti vplivni politik EPP, ki je zahteval izključitev madžarskega Fidesza. Težko se bo potegnil nazaj, Orbán svoje politike ne spreminja, in če želi EPP ostati legitimna (in dobiti morebitne koalicijske partnerje v Bruslju), bo sodelovanje z Orbánom težko.

Do Orbána se je jasno opredelila tudi Ljudmila Novak. V predvolilnem intervjuju za portal Domovina.je je dejala, da sicer želi, da Orbán ostane v EPP, vendar pa bi moral spoštovati načela demokracije. »V primeru, da bi Orbán EPP zapustil – na žalost vidimo različna povezovanja z zelo populističnimi politiki na desni, tudi s precej spornimi – si pa ne želim, da bi se ta linija v prihodnosti v Evropi okrepila in prevladala.« Šla je celo dlje, govorila je o tem, da ima fotografiranje pred zemljevidom Madžarske simbolno sporočilo, namigovala je na ozemeljske zahteve. V morebitnem konfliktu med Webrom in Orbánom se bo Ljudmila Novak torej postavila na stran klasične evropske krščanske demokracije.

Stranka SDS se do tega vprašanja pred volitvami ni jasno opredelila. No, opredelil se je Milan Zver, ki ga je Viktor Orbán dan pred volitvami z videoposnetkom javno podprl. Madžarski premier je dejal, da je Milan Zver že dolga leta njegov prijatelj, da je odličen vodja konservativnih sil v Sloveniji, in opozoril, da se tudi v Sloveniji na konservativni strani pojavljajo novi obrazi, ki pomagajo silam levice. Posnetek videonagovora v madžarščini, posnetek podpore Milanu Zveru, je na svoji spletni strani ponosno objavila SDS. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.