Izak Košir

31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Politika

So rešitev obvezne volitve?

Slovenija na evropskih volitvah po udeležbi na repu med državami EU 

Tri slovenske evropske poslanke, volilna udeležba je bila v Sloveniji zgolj 28,36 %

Tri slovenske evropske poslanke, volilna udeležba je bila v Sloveniji zgolj 28,36 %
© Borut Krajnc

Nizka volilna udeležba slovenskih državljank in državljanov na nedavnih evropskih volitvah je skrb zbujajoča. Na volišča se je odpravilo zgolj približno 28 odstotkov volivk in volivcev. To je sicer okoli štiri odstotne točke več kot leta 2014, a vseeno se je s tem izidom Slovenija znašla na repu lestvice držav Evropske unije. Volilna udeležba je bila z dobrimi 22 odstotki slabša le še na Slovaškem.

Najvišjo volilno udeležbo sta imela Belgija (88-odstotno) in Luksemburg (84-odstotno), kjer so volitve za državljanke in državljane obvezne, sledijo jima Malta (72-odstotna), Danska (66-odstotna) in Španija (64-odstotna). Na podlagi podatkov o najvišji volilni udeležbi so se nekateri tudi pri nas spet začeli spraševati, ali bi bilo smiselno volilno pravico spremeniti v volilno dolžnost. Razlogov za in proti je veliko.

Dr. Ian McAllister, profesor političnih ved na Avstralski narodni univerzi, je pred leti za Mladino spregovoril o prednostih in slabostih obvezne udeležbe na volitvah. V Avstraliji imajo obvezno volilno udeležbo že več kot sto let, povprečna udeležba je 95-odstotna. »Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je približno pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbenoekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici,« je takrat poudaril McAllister in dodal, da so volilni izidi zaradi visoke volilne udeležbe legitimnejši.

Stopnja zadovoljstva z demokracijo je v Avstraliji druga najvišja na svetu. Veliko zaslug za to ima prav obvezna udeležba na volitvah, saj jo podpira več kot tri četrtine volivk in volivcev.

Stopnja zadovoljstva z demokracijo je v Avstraliji druga najvišja na svetu. Veliko zaslug za to ima prav obvezna udeležba na volitvah, saj jo podpira več kot tri četrtine volivk in volivcev. Kazen za neupravičeni izostanek je približno 35 evrov, kršiteljev pa je le okoli tri tisoč na leto, kar je v 14-milijonski državi zanemarljivo. McAllister je takrat sicer priznal, da če bi bilo treba kaznovati 100 ali 200 tisoč ljudi, bi sistem zelo hitro postal neobvladljiv.

Bi takšen model deloval tudi v Sloveniji? Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da bi morale volitve v Sloveniji ostati pravica in svoboščina, ne da postanejo dolžnost. Da bi bile zaradi obvezne volilne udeležbe na boljšem predvsem leve stranke, se ne strinja, pravi, da so pri sedanjem (neobveznem) volilnem sistemu na boljšem predvsem tradicionalne stranke, ki so bolje organizirane in imajo učinkovitejšo mrežo. »V Veliki Britaniji imajo velike politične stranke sezname svojih volivcev in še na dan volitev hodijo od vrat do vrat ter jih sprašujejo, ali so že šli na volišče,« dodaja. »To, da smo s tako nizko volilno udeležbo na repu EU, pa je za Slovenijo velika sramota,« zaključuje Ribičič, ki sicer v celoti ne nasprotuje zamisli o obvezni volilni udeležbi, a meni, da bi morala biti zastavljena modro.

Do zdaj takšne rešitve pri nas v strokovnih krogih še ni zasledil.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.