Darja Kocbek

10. 6. 2019  |  Družba

Če hočemo preživeti, potrebujemo enako mobilizacijo kot proti Hitlerju

Če bomo nadaljevali s sedanjim načinom življenja, bomo leta 2050, torej čez 30 let, dosegli »točko brez vrnitve«. Ukrepati je treba kolektivno. 

© Tumisu / Pixabay

Človeštvo je vstopilo v zadnja desetletja. Če bomo nadaljevali s sedanjim načinom življenja, bomo leta 2050, torej čez 30 let, dosegli »točko brez vrnitve«. V veliki večini območij na planetu ne bo več mogoče živeti, kar bo privedlo do zloma držav in svetovnega reda, v novi študiji svari avstralski inštitut Breakthrough National Centre for Climate Restoration. Njena avtorja sta David Spratt, direktor za področje raziskav na inštitutu Breakthrough, in Ian Dunlop, eden od nekdanjih vodilnih v naftnem in plinskem velikanu Royal Dutch Shell. Preden je prišel v službo v to podjetje, je bil predsednik avstralskega združenja za premog Australian Coal Association, ki je največji lobist za premogovništvo v Avstraliji. Predgovor je napisal nekdanji vodja avstralskih obrambnih sil in upokojeni admiral Chris Barrie.

V njem po poročanju Independenta pravi, da sta avtorja razgalila golo resnico, v kakšnih obupnih razmerah se nahaja človeštvo in planet nasploh. Prikazala sta skrb zbujajočo sliko, ki kaže, da smo na poti do izumrtja na najbolj grozen način. Ekstremne posledice segrevanja ozračja so veliko verjetnejše, kot kaže večina študij. Ker pa jih ni mogoče primerjati z ničemer, kar so ljudje doživeli v zadnjih tisoč letih, jih je komaj mogoče izmeriti, poroča Vice.

Edina možnost, s katero je mogoče to katastrofo še zaustaviti, je po besedah avtorjev študije enaka mobilizacija kot med drugo svetovno vojno, ko je bilo treba zaustaviti Hitlerjevo Nemčijo in Japonsko. To pomeni, da se je treba osredotočiti na to, da industrijo čim prej preoblikujemo tako, da s svojo proizvodnjo ne bo več povzročala izpustov. Le tako bo mogoče ohraniti razmere, v katerih bo mogoče živeti.

Osredotočiti se je treba na to, da industrijo čim prej preoblikujemo tako, da s svojo proizvodnjo ne bo več povzročala izpustov. Le tako bo mogoče ohraniti razmere, v katerih bo mogoče živeti.

Brez ukrepanja se bo ozračje zemlje segrelo vsaj za tri stopinje Celzija, tako se bo prisiljena preseliti prisiljena ena milijarda ljudi, dve milijardi ljudi ne bo več imelo na voljo dovolj pitne vode. Globalna oskrba s hrano bo zelo motena. Družbeni red v veliko držav bo razpadel. Že če se bo ozračje ogrelo za dve stopinji Celzija, se bo prisiljena preseliti ena milijarda ljudi.

Da bi se temu izognili so potrebni bistveno drugačni ukrepi, kot jih države izvajajo zdaj. To pomeni, da je treba upoštevati najhujše možnosti, ne srednjih možnosti na podlagi dosedanjih izkušenj. Avtorja ugotavljata, da je svet danes povsem nepripravljen, da bi zmogel videti in ukrepati proti hudim posledicam podnebnih sprememb. Prav tako ni sposoben sprejeti političnih ukrepov za preprečitev najhujšega.

David Spratt razlaga, da je veliko informacij, ki jih dobijo na mizo politiki, preveč omiljenih, toda, ko gre za obstoj človeštva, je potreben nov pristop za izračun različnih možnosti. Chris Barrie pravi, da se je sodnemu dnevu mogoče izogniti, toda brez takojšnjega odločnega ukrepanja so možnosti za rešitev majhne. Ukrepati je treba kolektivno, potrebno je močno in odločno vodstvo v vladah, podjetjih, skupnostih. Le tako bo mogoče zagotoviti trajnostno prihodnost za človeštvo.

Iz poročil in študij izhaja, da segrevanje ozračja ustvarja le poražence. V resnici pa marsikateri investitor in koncern na ta račun kuje lepe dobičke. Med tistimi, za katere so katastrofe, ki so posledica podnebnih sprememb, priložnost za mastne zaslužke, je ameriški investitor Rod Hinze, piše Zsolt Wilhelm v der Standardu. Po poročanju Bloomberga je Hinze avgusta 2017, teden dni preden je orkan Harvey dosegel Tekas, dobil idejo, kako bi lahko mastno zaslužil. Kot vlagatelj v nepremičninske sklade (real estate investment trust - REIT) je ugotovil, da so cene hotelov na območju Houstona začele padati zaradi predvidevanj, da bo orkan odgnal turiste in poslovneže, morda hotele celo uničil. Pomislil je, da se za kratek čas potem, ko se orkan umakne, povpraševanje po strehi nad glavo astronomsko poveča. Tako je najprej za nizko ceno kupil hotele v Houstonu, nato pa pred orkanom Irma še na jugu Floride. Po orkanih so bili hitro popolnoma zasedeni in na hitro je ustvaril 25 do 30 odstotkov dobička.

Iz poročil in študij izhaja, da segrevanje ozračja ustvarja le poražence. V resnici pa marsikateri investitor in koncern na ta račun kuje lepe dobičke.

Kako s podnebnimi spremembami kot eden največjih povzročiteljev služi naftni koncern Exxonmobil, so popisali v New York Timesu. Z gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn, v katerih bo pridobival čisto električno energijo po ugodni ceni, namerava znižati stroške za pridobivanje nafte s frackingom in tako s to okoljsko sporno metodo iz zemlje izčrpati še več nafte.

Še bolj perfiden način zaslužkarstva na račun podnebnih sprememb razkriva okoljska organizacija Unfriend Coal. Po njenih podatkih zavarovalnice služijo mastne denarje z zavarovanji lastnikov hiš in podjetij pred okoljsko škodo. Draga tovrstna zavarovanja ponujajo tudi premogovnikom in termoelektrarnam na premog, ki so med največjimi onesnaževalci okolja in povzročitelji podnebnih sprememb. Zaslužke od teh zavarovanj zavarovalnice spet nalagajo v koncerne, ki ustvarjajo dobičke s kurjenjem fosilnih goriv.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.