Borut Mekina

14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Politika

Zlobirani poslanci

V NSi in v koalicijskih strankah za tobak 

Napoved ministrstva za zdravje (iz leta 2016) o uvedbi enotne embalaže, #NoTobacco

Napoved ministrstva za zdravje (iz leta 2016) o uvedbi enotne embalaže, #NoTobacco
© Ministrstvo za zdravje

Skupaj 37 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem iz NSi se je podpisalo pod predlog zakona, s katerim želijo uvedbo enotne tobačne embalaže zamakniti za tri leta, s prvega januarja 2020 na prvi januar 2023.

V skupini podpisnikov so poleg Vrtovca večinoma poslanci iz koalicijskih strank LMŠ, SMC, SAB in SD; številni, s katerimi smo govorili, pa niti ne skrivajo, da je pobuda nastala zaradi lobiranja tobačne industrije, predvsem Japan Tobacco International in Phillip Morris International. Še huje, v utemeljitvi ukrepa se poslanci sklicujejo na »strokovnjaka za intelektualno industrijo dr. Bojana Pretnarja«, ki zadnja leta s tobačnimi multinacionalkami izjemno tesno sodeluje, ne omenjajo pa argumentov »svojega« zdravstvenega ministrstva, ki pobudi nasprotuje.

Argumenti v prid zamiku uvedbe enotne embalaže za tri leta, ki smo jih slišali od poslancev, so natanko tisti, ki jih tobačna industrija ponavlja vedno, ko neka država pripravi ukrepe za omejevanje porabe tobaka, in sicer: da ukrep ne deluje, da imamo o tem premalo študij in da bi na ta način zgolj okrepili črni trg.

Vrtovec nam je tako dejal, da raziskave ne kažejo pozitivnih učinkov uvedbe enotne embalaže: »Francoska ministrica za zdravje je recimo dejala, da ukrep ne deluje,« pravi Vrtovec in dodaja, da zato poslanci namesto uvedbe enotne embalaže predlagajo podvojitev sredstev za preventivo. Robert Pavšič iz LMŠ ponavlja: »Izkušnje iz tujine pričajo, da uvedba enotne embalaže nima takšnega učinka, ravno nasprotno, okrepil se je črni trg in celo kriminal,« nam je zaupal.

A če uvedba enotne embalaže ne deluje, zakaj tobačna industrija v kampanjo proti njej vlaga tolikšna sredstva? Ob sprejemu omenjenega zakona leta 2016 je samo v Sloveniji tobačna industrija plačala raziskave v njihov prid pri Inštitutu za primerjalno pravo, češ da je uvedba enotne embalaže nesorazmeren in neustaven ukrep; pri Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete, kjer so ugotovili, da tak ukrep krepi črni trg; revizorska hiša KPMG pa je prišla do enakih zaključkov.

Z vsemi temi in podobnimi študijami so očitno poslance bombardirali tudi tokrat. Niso pa se pozanimali pri javnem Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), kjer trdijo, da je kajenje tobaka povezano s skoraj 20 odstotki vseh smrti starejših od 30 let in da naj bi bil tobak kriv za štirikrat več smrti kot alkohol. Prav tako niso preverili podatkov Evropskega združenja za javno zdravje, ki pričajo, da enotna embalaža deluje celo bolj od pričakovanj, ali izsledkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer menijo podobno.

Odločilno vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti poslanci, podpisniki lobističnega produkta, pa je: zakaj Slovenija enotne embalaže ne uvede tako, da bi lahko vse omenjene raziskovalne institucije končno objektivno in pred domačim pragom ugotovile, kako bi ta uvedba vplivala na razširjenost kajenja in proračun?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.