Peticijo za razlastitev stanovanjskih koncernov je podpisalo že 77 tisoč ljudi

Razlog za zahtevo za razlastitev koncernov so (pre)visoke najemnine, poslanka Levice v berlinskem parlamentu predlaga zamrznitev za pet let

V nemški prestolnici Berlin je 77 tisoč ljudi podpisalo peticijo za razlastitev nepremičninskih koncernov, kot je Deutsche Wohnen. To je več kot tri krat več od minimalnega števila podpisov, ki jih je potrebno zbrati za začetek postopka za izvedbo referenduma. Jenny Stupka, govorka pobude, je za die Zeit povedala, da je tolikšno število podpisov nedvomno dokaz, da so ljudje zelo frustrirani zaradi dobičkov, ki jih s stanovanji ustvarjajo koncerni. Veljavnost podpisov še preverjajo. Če jih bo vsaj 20.000 veljavnih, se bo postopek za razpis referenduma uradno začel.

Za njegov razpis bodo pobudniki v drugi fazi morali v štirih mesecih zbrati podpise sedmih odstotkov volilnih upravičencev, kar je v Berlinu 170 tisoč ljudi. Pobudniki od politike v Berlinu zahtevajo razlastitev nepremičninskih koncernov, ki imajo več kot 3000 stanovanj, ne zahtevajo podržavljenja teh stanovanj, ampak njihov prenos na javno podjetje pod nadzorom najemnikov in njihovih zastopnikov. Razlog za zahtevo za razlastitev koncernov so visoke najemnine.

Pobudniki od politike v Berlinu zahtevajo razlastitev nepremičninskih koncernov, ki imajo več kot 3000 stanovanj, ne zahtevajo podržavljenja teh stanovanj, ampak njihov prenos na javno podjetje pod nadzorom najemnikov in njihovih zastopnikov. 

Nepremičninski koncern Deutsche Wohnen ima v Berlinu 110 tisoč od skupaj 1,64 milijona najemnih stanovanj. Združenje stanovanjskih podjetij v Berlinu in deželi Brandenburg opozarja, da je razlastitev protizakonita. Župan Berlina Michael Müller po poročanju Deutschlandfunk opozarja, da bi bila razlastitev zelo draga, ne bi pa prinesla več stanovanj. Katina Schubert, vodja poslancev Levice v deželnem parlamentu, pa razlaga, da je uspeh že to, da je v Nemčiji in tudi nekaterih tujih medijih pobuda spodbudila razpravo, ali ustava dopušča razlastitev koncernov, je dovoljeno omejevati tržna stanovanjska podjetja.

Nepremičninski koncern Deutsche Wohnen ima v Berlinu 110 tisoč od skupaj 1,64 milijona najemnih stanovanj.

Manuela Damianakis, tiskovna predstavnica koncerna Deutsche Wohnen, pravi, da dvig najemnin ni krivda koncernov, ampak dežele Berlin. Zagotavljanje stanovanj je namreč naloga politike. Ustavni pravnik Christian Waldhoff, profesor na univerzi Humboldt, za razlastitev koncernov v Berlinu ne vidi nikakršne možnosti, čeprav jo ustava v členu 15 dopušča. V pravnem mnenju, ki ga je predstavil konec maja, navaja, da se je berlinski ustavodajalec za razliko od drugih zveznih dežel leta 1995 odločil, da ne dopušča podružbljanja. 

Berlinski deželni parlament bo po poročanju Standarda jutri, v torek, 18. junija, odločal o predlogu poslanke Levice Katrin Lompscher za zamrznitev najemnin za pet let z začetkom veljavnosti leta 2020.

Pobuda za razlastitev nepremičninskih koncernov je po poročanju Süddeutsche Zeitunga le eden od predlogov za zaustavitev rasti najemnin v Nemčiji.