Darja Kocbek

18. 6. 2019  |  Politika

Peticija za hitri vlak med Mariborom in Ljubljano

Mariborski akademiki so prvi pri nas, ki namesto širitve avtoceste zahtevajo posodobitev železnice

© Flickr / www.traveloscopy.com

Več kot 800 ljudi je že podpisalo peticijo v podporo pobudi 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero skupina državljanov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru, opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur.

»Trenutno statistike na samem avtocestnem križu kažejo dokaj črno sliko. Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po Štajerki zapelje 15,5 milijona vozil. Pogoste nesreče, ki promet na avtocesti povsem ohromijo, še dodatno prispevajo k nevzdržnemu stanju,« v pobudi, ki so jo poslali vladi, opozarja 18 akademikov s prvopodpisano zgodovinarko in sociologinjo Matejo Ratej.

Po njenih besedah ne gre zgolj za njihove osebne zgodbe, temveč za stanje, ki so ga kot humanisti in družboslovci detektirali v družbi. »Nezadovoljstvo je že dlje časa in se v času poletnih mesecev zelo skoncentrira. Odločili smo se, da artikuliramo ta problem ter ga ponudimo v javno razpravo in seveda ukrepanje političnim akterjem,« je po poročanju STA pojasnila razloge, zakaj so se odločili za državljansko pobudo.

»Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po Štajerki zapelje 15,5 milijona vozil. Pogoste nesreče, ki promet na avtocesti povsem ohromijo, še dodatno prispevajo k nevzdržnemu stanju.«

Hitra železniška povezava med Mariborom in Ljubljano bi po besedah podpisnikov pobude predstavljala močan razvojni potencial za celotno Slovenijo, saj bi se potovalni časi zmanjšali, hkrati pa bi se regije med seboj bolj povezale. Prav tako bi takšna povezava okrepila vlogo Slovenije v srednjeevropskem prostoru, kjer bi njena strateška lega na mednarodnih koridorjih postala veliko bolj konkurenčna. »V tem pogledu ne gre več samo za hitro povezavo med Mariborom in Ljubljano, ampak tudi Koprom, Budimpešto, Dunajem…,« so napisali.

Cilj državljanske pobude je, da pristojno ministrstvo za infrastrukturo prične s postopki idejnih rešitev, pripravo državnega prostorskega načrta in vsemi ostalimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za začetek investicije.

Podpisnike pobude podpirajo tudi na Mestni občini Maribor. Podžupan Samo Peter Medved je po poročanju STA vesel, da so se aktivirali državljani in tudi oni opozorili na problem dolgotrajne vožnje v Ljubljano, ki v centralizirani državi predstavlja veliko težavo. Kot je dejal, so sami pobudo za hitrejšo železniško povezavo že predstavili ministroma za infrastrukturo in okolje Alenki Bratušek in Simonu Zajcu ter evropski komisarki za promet Violeti Bulc, ki so prisluhnili z zanimanjem, na nadaljnje korake pa še čakajo. Po besedah Medveda bi bilo treba takoj začeti postopke umeščanja hitre železniške povezave v prostor, saj ta ideja ni nova. Verjame, da je za ta projekt mogoče pridobiti tudi sredstva EU. Nenazadnje je evropska komisija v priporočilih za investicije, ki jih je objavila pred kratkim, Sloveniji predlagala vlaganja v železniško infrastrukturo.

Mateja Ratej je podpore politike vesela, ker je »vsaka državljanska pobuda, ki ji kmalu ne sledi aktivnost političnih akterjev, mrtva črka na papirju«. Ureditev ustrezne prometne povezave med največjima mestoma v državi je predvsem naloga države, zato bi se morala ta takoj lotiti reševanja problema. Na kakšen način ga bodo rešili, je stvar stroke, je še povedala.

Pobudo podpira tudi Lista kolesarjev in pešcev. Njen predsednik Josip Rotar je dejal, da je odprla pomembno vprašanje centraliziranosti Slovenije in z njo povezan cestnoprometni kolaps, ki Mariborčane, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v izrazito podrejen položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora.

Investicije v železniško infrastrukturo so vsekakor investicije v prihodnost. 

V skladu z načeli trajnostnega razvoja je po njegovih besedah treba delati predvsem na izboljšanju železniške povezave, a ne le za tovorni, temveč tudi potniški promet, ki je trenutno daleč od standardov sodobnih evropskih držav.

Ministrica za infrastrukturo je bila prejšnji teden, v času predstavitve pobude, na obisku na Kitajskem. Prek družbenega omrežja Twitter se je pohvalila, da je potovala 1500 kilometrov od Šanghaja do Pekinga na sestanek z ministrom za promet z vlakom s hitrostjo do 350 kilometrov na uro samo nekaj več kot pet ur. »Potovanje s takšnim vlakom je varno, hitro, udobno in predvsem čistejše za okolje. Prav na infrastrukturnem področju bi se lahko Slovenci in Evropejci od Kitajcev marsikaj naučili. Investicije v železniško infrastrukturo so vsekakor investicije v prihodnost,« je zaključila.

Podpisnikom državljanske pobude 50 minut med Mariborom in Ljubljano pa je odgovorila, da se z idejo vzpostavitve hitre železnice v Sloveniji že ukvarja. Vladi bo predlagala, da bi bila v času predsedovanja Slovenije EU ena njenih prioritet hitra železniška povezava, ki bi povezala več evropskih mest. »Slovenija bi morala biti pobudnica hitre proge med Dunajem, Ljubljano in Benetkami, prva hitra železniška povezava, ki jo je pri nas treba uvesti, pa bi tako potekala prav med Ljubljano in Mariborom kot dvema največjima slovenskima mestoma,« je zapisala.

Na ministrstvu za infrastrukturo so po poročanju STA ob tem dodali, da že zdaj izvajajo in snujejo prometno politiko prav v smeri, kot jo zahtevajo pobudniki iz Maribora. »Uvedli smo že enotno vozovnico za javni potniški promet in financiramo tudi dodatne hitre linije, posodabljamo tudi obstoječe in gradimo nove železniške povezave, da bo več tovora prepeljanega po tirih, hkrati pa bodo povezave med kraji hitrejše, bolj ekonomične in prijazne do okolja in uporabnikov,« so izpostavili. Po napovedih bodo tudi ustanovili posebno delovno skupino, ki bo proučila možnosti hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom in drugih relacijah ter ocenila strošek realizacije teh projektov. Mariborski akademiki so prvi, ki zahtevajo posodobitev železnice, ne širitev avtoceste za izboljšanje prometne povezave.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.