Levica: Nedopustno je, da smo za drobiž prodali še zadnjo sistemsko banko v državni lasti

Zakaj je morala Abanka pod ceno romati v roke Američanom?

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je danes sprejel sklep, da se Abanka, tretja največja slovenska banka, proda ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management, ki je tudi lastnik Nove KBM. Prodajno pogodbo, vredno 444 milijonov evrov, naj bi podpisali jutri. Privatizacijo Abanke pozdravlja tudi Evropska komisija, saj gre za eno od ključnih zavez, na podlagi katerih je komisija tej banki odobrila državno pomoč. Nova KBM pa bo morala pridobiti tudi dovoljenje varuha konkurence, saj bo skupaj z Abanko pridobila 22,5-odstotni tržni delež, s čimer se bo približala NLB. Na prodajo Abanke so se ostro odzvali predvsem v Levici. 

"Šarec je dejal, da bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, zlasti ne sumljivim skladom. Nato pa je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) dopustil, da dober teden za tem Abanko proda sumljivemu ameriškemu skladu Apollo Management Fund. Prav ta sklad že leta služi na račun slovenske države in davkoplačevalcev," o izsiljeni prodaji Abanke ameriškemu skladu Appolo dejal vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec.

Mesec je poudaril, da je Slovenija NKBM leta 2013 dokapitalizirala z 870 milijoni evrov in ga nato 2016 prodala zgolj za 250 milijonov evrov skladu Apollo in EBRD. "Apollo je bil istega leta Združenim državam Amerike primoran plačati 53 milijonov dolarjev odškodnine zaradi zavajanja investitorjev in prikritega zaračunavanja provizij svojim strankam. Apollo in EBRD sta v preteklih dveh letih iz NKBM potegnila za okrog 100 milijonov evrov dividend, trenutno pa iščeta novega kupca za banko, pri čemer zahtevata kupnino v višini 650 milijonov evrov," je dodal Mesec ter opozoril, da bosta Apollo in EBRD v zgolj treh letih z veriženjem lastništva v NKBM zaslužila 500 milijonov evrov neto provizije oziroma 200-odstotno provizijo glede na kupnino.

Luka Mesec je opozoril, da bosta Apollo in EBRD v zgolj treh letih z veriženjem lastništva v NKBM zaslužila 500 milijonov evrov neto provizije oziroma 200-odstotno provizijo glede na kupnino.

Mesec je v sporočilu za javnost poudaril, da primer NKBM dokazuje, da je tržna cena banke za nove lastnike bistveno višja od kupnine, ki so jo pripravljeni plačati naivnim lastnikom med katerimi je slovenska država. "Prav tako dokazuje, da sumljivih skladov kot je Apollo ne zanimajo strateško premišljene, dolgoročne naložbe v slovenski bančni sistem, temveč agresivno izčrpavanje bank z namenom doseganja višjih donosov. Končni cilj pa je ogromna provizija, ki si jo sklad obeta od čim hitrejše prodaje bank drugim lastnikom," je še izpostavil.

Vodja poslanske skupine Levice je dodal, da je Apollo ob prevzemu lastništva NKBM nemudoma začel z »optimizacijo« poslovanja in v pičlega pol leta odpustil 14 odstotkov vseh zaposlenih, kar je okoli 240 ljudi. "Zaradi izčrpavanja banke in množičnega odpuščanja je popolnoma osiromašil informacijski sistem banke, zaradi česar je npr. prihajalo do bremenitev trajnikov, na transakcijskih računih komitentov NKBM pa so se pojavljala plačila storitev, na katere komitenti sploh niso bili naročeni. Nedopustno je, da smo temu plenilskemu skladu, ki v lovu za hitrimi dobički odpušča in pustoši domačo bančno infrastrukturo, zdaj prodali še zadnjo sistemsko banko v državni lasti. In spet za drobiž - v Abanko je država skupno vložila kar 780 milijonov evrov, prodala pa jo je za borih 444 milijonov," je sklenil Mesec.