Peter Petrovčič

28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

Migrantski kriminal

Vsi vemo, da vlamljajo in kradejo

Oblačila, ki so jih za seboj pustili migranti

Oblačila, ki so jih za seboj pustili migranti
© Komunala Črnomelj

Odvetnica in podpredsednica stranke Domovinska liga Lucija Ušaj Šikovec je pred časom ljudem, ki so jim »ilegalni migranti povzročili škodo«, ponudila svoje storitve – povabila jih je, naj se oglasijo pri njej, da bo zanje pripravila »skupinsko tožbo«. Skupinsko, ker je omenjenih oškodovancev kaznivih dejanj že toliko, da bi skupaj lahko vložili t. i. kolektivno tožbo zoper državo, ker ni poskrbela za varnost njihove lastnine.

Če pustimo ob strani, da po zakonu takšna skupinska tožba ni mogoča, pač pa je treba vložiti ločene tožbe, če pustimo ob strani tudi, da je odvetnica zaradi kršenja prepovedi oglaševanja, ki velja za odvetnike, ponovno v disciplinskih postopkih pri odvetniški zbornici, pa se poraja vprašanje, ali splošno sprejeto mnenje, da povečane migracije spremlja tudi povečanje kriminalitete, sploh drži.

Begunci naj bi bili krivi predvsem za vlome v objekte in avtomobile in tudi za kraje avtomobilov. V zidanice, počitniške hišice in podobne objekte ter tudi garaže in stanovanjske hiše ob meji naj bi bili vlamljali v iskanju zavetja ter vode in hrane. V avtomobile prav tako iz omenjenih razlogov, včasih pa za potrebe prevoza.

Kaj pravijo podatki? Ker policija vseh storilcev kaznivih dejanj ne najde, domnevnih storilcev pa ne ločuje glede na narodno pripadnost ali državljanstvo, bi bilo migrantski kriminal mogoče potrditi s statističnimi podatki, ki bi kazali povečanje takšnega kriminala ob meji v času povečanih migracij. Če gre za obsežnejši problem, kot strašijo, naj bi se to jasno pokazalo s povečanjem števila takšnih kaznivih dejanj v lanskem in letošnjem letu. Recimo na območju policijske uprave Novo mesto. Torej tam, kjer v državo vstopa daleč največ beguncev.

Najprej poglejmo podatke o vlomih oziroma tatvinah v počitniških hišah in podobno. Po podatkih novomeških policistov je bilo teh v zadnjih petih letih največ leta 2013, in to 210, sicer pa na leto okoli 100, lani 97, letos pa povprečje najverjetneje ne bo doseženo. Potem so tu še vlomi v stanovanjske hiše. Tudi teh je bilo največ pred petimi leti (462), odtlej je viden očiten trend zmanjševanja. Lani je bilo teh vlomov 245, letos v prvi polovici leta le 105.

Tretja kategorija tipičnih »migrantskih« kaznivih dejanj naj bi bili vlomi v avtomobile in kraje teh. Tudi tu se podatki za pretekla leta ne razlikujejo od povprečja. Se pa utegne verjetno nekoliko razlikovati letošnji podatek, saj jih je bilo v prvi polovici leta že 19. Če jih bo tudi v drugi polovici leta toliko, bo končna številka ravno tolikšna kot pred petimi leti, ko je bilo v tistih koncih ukradenih 38 avtomobilov, torej še preden so begunci na mejo začeli prihajati v večjem številu.

Pred časom je za Mladino o tem spregovoril Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj: »Zadeva je po mojem napihnjena. Seveda se zaradi povečanega števila ljudi zgodi kak vlom v avto ali kaj podobnega in to pri lokalnem prebivalstvu sproža nelagodne občutke. A ne gre za težavo večjega obsega, ne gre za to, da si ne bi več upal v gozd ali da si ne bi upal tja pustiti otrok. Ne poznam nobenega primera, da bi se komu kaj zgodilo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.