Lara Paukovič

28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

Pošlji mi golo fotko

Razstava študentov ALUO na Fakulteti za družbene vede preobrača predstave o golih telesih

Ena od fotografij, razstavljenih na FDV: Brez naslova (2017) tandema Go hard or go home (Sara Rman, Miran Bratuš).

Ena od fotografij, razstavljenih na FDV: Brez naslova (2017) tandema Go hard or go home (Sara Rman, Miran Bratuš).
© Uroš Abram

Ko se človek zadnje tedne sprehaja po avli ljubljanske Fakultete za družbene vede, poleg marljivih študentov, ki se pred predavalnicami učijo za zadnje izpite, opazi še nekaj: gole fotografije, premišljeno razporejene po celotnem prostoru. Nekatere so vidne, takoj ko stopiš skozi vrata, druge se skrivajo po kotih in stopniščih; nekatere so umetniške, druge zelo eksplicitne, skoraj pornografske. Vse pa imajo enak namen: razstava Send Nudes (Pošlji mi gole fotke) preobrača predstave, ki jih imamo zaradi idealiziranih seksualiziranih podob, s katerimi nas bombardirajo mediji in družabna omrežja, o golem telesu.

Da nemara ne pozabimo, da norma golote ni zagorel mlad fant z izklesanimi trebušnimi mišicami ali dekle z zadnjico Kim Kardashian brez kančka celulita in vsakršne dlačice, ki pozira na peščeni plaži, ampak da so gola telesa tudi poraščena, bleda, zgubana, potetovirana – in zato nič manj sprejemljiva. Zgovoren je tudi naslov razstave Send Nudes, z razmahom družabnih omrežij se je namreč povečalo število razgaljenih fotografij, ki si jih med seboj pošiljajo uporabniki. Toda tako imenovani dick pic v sporočilih na Instagramu je nekaj vsakdanjega, zdi pa se, da imajo fotografije intimnih predelov na javnih mestih še vedno moč, da šokirajo – ali vsaj zbudijo radovednost, predvsem pri predstavnikih starejše generacije.

»Mladi, ki smo odraščali z internetom, socialnimi omrežji, smo gotovo bolj odporni proti podobam golote. Starejšim se zdijo nove ’modne muhe’, z današnjim hiperseksualiziranim svetom vred, drugačne, šokantne, včasih gnusne, mlajša generacija pa je zaradi prenasičenosti v odnosu do golote postala skoraj apatična,« pravi Tilyen Mucik, fotografinja, ki je sodelovala na razstavi. »Podpiram idejo govora in ozaveščanja o goloti, njenega osvobajanja in soočanja z njo, a le dokler zadeva ne preide v skrajnost, saj takrat izgubi pomen in postane celo banalna.«

Fotografije za razstavo je pod mentorstvom doc. Emine Djukić s Katedre za fotografijo na ALUO prispevalo 20 študentov fotografije: poleg Tilyen Mucik še Amadeja Smrekar, Asiana Jurca Avci, Betsabea Vernik, Erik Emeršič, Jaka Teršek, Jernej Šimec, Kristina Žetko, Lenart Merlin, Marijo Župan, Matic Pandel, Matko Meštrović, Miran Bratuš, Nejc Trampuž, Paula Malinowska, Pia Klančar, Sara Rman, Teja Gerkman, Tina Dernovšek in Urška Preis.

Navdih zanjo je bila znanstvena monografija Intimni življenjski stili študentov in študentk v Sloveniji, izdana pri Založbi FDV, ki omogoča vpogled v intimno življenje študentov in mnenja študentske populacije o spolnosti. »Moje fotografije se na projekt navezujejo tako, da prikazujejo telesa mladih žensk,« pravi Tilyen Mucik. »Iz izkušenj s fotografiranjem ženskih aktov sklepam, da so ženske v Sloveniji samozavestne glede telesa. Tudi pri tej razstavi me je fasciniralo, kako neobremenjeno so modeli nastopili pred fotoaparatom in kako dobro so se pri tem počutili. Včasih se mi je celo zdelo, da sem imela sama več treme kot portretiranke.«

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja Galerije FDV, je z odzivi na razstavo zelo zadovoljna, saj pravi, da je v 12 letih delovanja galerije zbudila največji odziv in se je ob njej postavilo največ vprašanj. »Ko smo razstavo postavljali, si nisem mislila, da bo doživela tako različne odzive. Nekateri študentje so nas ustavljali na hodnikih in hvalili razstavo, spodbudne besede so prihajale tudi od kolegov z drugih institucij, hkrati pa je dekanja dobila nekaj pisnih pripomb študentov, ki se ne strinjajo s takšno prezentacijo spolnosti. A če vprašate mene, je namen umetnosti, da odpira vprašanja, golota pa je sploh še vedno nekaj, kar spodbudi razpravo, tako da je bil naš namen s to razstavo dosežen. Jeseni bom poskušala spet spodbuditi razpravo na to temo, v katero bodo vključeni tudi nasprotujoči si odzivi.«

»Po mojih osebnih izkušnjah so bile reakcije izrazito pozitivne,« pravi študent mednarodnih odnosov Svit. »S kolegi smo se celo pogovarjali, kako super je, da imamo na faksu nekaj takega.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.