Izak Košir

28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

Modrosti Violete Bulc

Svojevrstni tviti evropske komisarke 

© Twitter

V digitalni dobi se (po zgledu zvezdnikov) tudi številni politiki odločajo za bolj osebno komunikacijo prek družabnih omrežij. Nekaterim se to posreči bolj, drugim manj. V Sloveniji izstopa predsednik republike Borut Pahor, ki sledilce na Instagramu (ima jih že več kot sto tisoč) zasipa s slikovnim gradivom in »duhovitimi« opisi.

A fotografski Instagram je nekaj, Twitter, ki je omejen z 240 znaki, pa nekaj drugega. Tam pridejo do izraza krajši komentarji. Če prezremo žaljive tvite v slogu Janeza Janše, je bolj ljudski in manj diplomatski oziroma uradni ton tam ubral tudi Marjan Šarec. Marca je denimo zapisal, da ima osebno zelo malo prijateljev in jih več tudi ne potrebuje, sploh pa ne takih, ki jih niti ne pozna, decembra pa: »Danes sem dobil darilo v obliki ustavne obtožbe. Ne vem, ali za 100. dan vlade ali pred prazniki. Ni pomembno. Pomembno je, da je iz srca. Hvala!«

Zadnji mesec je na Twitterju opaziti spremembo komunikacije evropske komisarke Violete Bulc, ki visoko kotira na lestvicah najbolj priljubljenih politikov. Njene osebne tvite od tistih »službenih« ločimo tako, da so prvi podpisani s kratico VB. Enajstega junija je zapisala, da je v času komedij in tragedij najbolje počakati, da zmanjka teksta, dan kasneje pa še bolj abstraktno: »Če je zajček zgodba in polje priložnost, potem nam bodo škornji prišli prav.« Le nekaj dni kasneje je objavila verz: »Snočkaj sem v mestu bla, na drugi strani reke. Slišala sem znani glas, samo nihče se več ne smeje.« Počivala ni niti naslednji dan in je postregla s stavkom: »Včeraj sami, danes pa bi skupaj tiščali. Lončka in Mojce pa od nikoder.«

Tudi 16. junija so številni tviteraši skušali razvozlati njen zapis, ki se je glasil: »Hujskanje, laži, šikaniranje, zaničevanje, nasilje se za zaveso skrivajo in smrt izzivajo. Teci, teci po gmajni, sine, da se spotakneš in ‘zgledaš kot drugi.« Zadnji v tej seriji je bil objavljen 22. junija, in sicer: »Najprej so vzeli zemljo, potem smo dali imovino, zdaj nam jemljejo dušo, da bi nam vzeli domovino. Mi pa naivno in z apatijo naprej?!«

Violeta Bulc nam je pojasnila, da gre pri teh zapisih za osebne aforizme, za osebno doživljanje prostora in časa ter poudarila, da je navdih za njih prišel spontano, ko je razmišljala o aktualnih dogajanjih in svojem osebnem odnosu do njih. „Vsak od nas išče osebni izraz, da bi poleg javne podobe dodal v komunikacijo tudi del sebe, ki se v tej javni podobi zamegli,“ je dodala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.