Darja Kocbek

10. 7. 2019  |  Družba

Ljudje imajo radi prepovedi

Ljudje so najprej nasprotovali prepovedi kajenja v lokalnih in javnih prostorih, zdaj pa si ni več mogoče predstavljati, da bi nam kdo v restavraciji puhal cigaretni dim v obraz

© Libreshot

Nemški filozof in publicist Richard David Precht od politikov zahteva več prepovedi. »Ljudje imajo radi prepovedi in politiki tega ne razumejo,« je dejal v pogovoru za Augsburger Allgemeine. Večina ljudi jim najprej nasprotuje, potem pa so veseli, da so. Precht kot primer za to navaja prepoved kajenja v lokalih in javnih prostorih. Brez prepovedi ne bo mogoče zaustaviti podnebnih sprememb.

Ekologija, ki ne vključuje samo podnebnih sprememb, ampak tudi porabo virov, ki je posledica ekstenzivnega gospodarstva, ni samo problem našega časa, ampak naše dobe. Ko se srečajo voditelji najbogatejših držav (G8) še vedno govorijo samo o rasti. Gospodarski položaj ocenjujejo po tem, kakšne so napovedi za rast. Večino te rasti je poraba energije, virov… Za izstop iz tega sistema Richard David Precht vidi dve možnosti, Prva je bolj trajnostno gospodarjenje, ki lahko prinese gospodarske prednosti, druga pa, da se je treba nečemu odpovedati. Kultura odpovedovanja in tržno gospodarstvo ne gresta skupaj, zato je pred nami velika naloga. To je vprašanje delitve ustvarjenega. A ta se bo z digitalizacijo tako ali tako vzpostavila na novo.

Brez prepovedi ne bo mogoče zaustaviti podnebnih sprememb.

Digitalizacija in uporaba umetne inteligence vodita do gospodarstva, v katerem bo na srednji rok na voljo veliko manj delovnih mest in s tem plač za ljudi. To prinese s seboj tudi drugačno delitev, kot jo poznamo danes. Sedanji sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja v teh novih razmerah ne bo več deloval. Čaka nas podobna sprememba kot po prvi industrijski revoluciji, ki je s tehnološkimi spremembami prinesla spremembo miselnosti. Prehod iz kmetijske v industrijsko družbo je prinesel mezdno delo in storilnostno naravnano družbo. To v prihodnjih desetletjih lahko nadomesti nekaj novega.

Richard David Precht pravi, da digitalizacije zaradi tega ne gre ločevati od ekologije. »To napako smo naredili v prvi industrijski revoluciji. Digitalizacija nam načeloma ponuja tudi možnosti, da prihranimo veliko energije in virov. Pri tem je poudarek na načeloma. Zdaj počne nasprotno. Zaradi tega je treba razlikovati med energetsko učinkovitostjo in energetsko uspešnostjo,« razlaga.

Če petkrat večji strežnik porabi enako količino energije kot prejšnji (to je zdaj naredil Google), govorimo o energetski učinkovitosti. Ni pa energetsko uspešno, če se količina vse elektronike, ki hkrati pride na trg in porablja energijo, potroji ali početveri. Učinkovitost upošteva porabo posamezne naprave, uspešnost celotno porabo. Ob digitalizaciji danes ne govorimo o uspešnosti. Ko govorimo o pametnih mestih, poslušamo, da bo mogoče zmanjšati porabo energije, ker cest ne bo več treba razsvetljevati, ko nikogar ne bo na njih. Precht ob teh načrtih vidi mesto, ki bo porabilo bistveno več energije kot sedaj.

»Sploh nisem podpornik električne mobilnosti. Z njo delamo veliko napako.«

Tudi električni avtomobili so problem, ker so očitno napačna tehnika. Boljša tehnika je vodik. Temu ni tako samo z energetskega vidika, ampak tudi zato, ker ne potrebuje surovin, kot je kobalt, ki jih v Kongu kopljejo sužnji. »Sploh nisem podpornik električne mobilnosti. Z njo delamo veliko napako,« pravi Precht.

Preobrazba zaradi digitalizacije je tako hitra, da je že zaradi tega preobremenjenost ogromna. Verjetno bo pripeljala do več zlomov v prihodnjih letih. Približujemo se recimo veliki brezposelnosti, ker ne pripravljamo ukrepov za prehod na družbo, ki bo potrebovala manj dela kot danes. Namesto tega so objavljene študije, ki potrjujejo, da digitalizacija ne bo povzročila brezposelnosti. Tako kot imamo ljudi, ki ne priznavajo problema podnebnih sprememb, imamo tudi ljudi, ki ne priznavajo problema brezposelnosti.

Ali se ne bi med ljudmi še povečalo nezadovoljstvo in s tem podpora populistom in skrajnežem, če bi politika začela sprejemati prepovedi in predpise za ekološko preobrazbo? »Po mojem mnenju bi to bilo lažje, kot si mislite. Ljudje imajo radi prepovedi in politiki tega ne razumejo. Večina ljudi jim najprej nasprotuje, potem pa so veseli, da so,« pravi Precht. Ljudje so najprej nasprotovali prepovedi kajenja v lokalnih in v javnih prostorih, zdaj pa si ni več mogoče predstavljati, da bi nam kdo v restavraciji puhal cigaretni dim v obraz. Če bi jih danes vprašali za mnenje, bi večina ljudi podprla to prepoved.

Vprašanje je, ali jemljemo podnebne sprememb resno, ali se samo pretvarjamo, da jih.

Enako bi bilo, če bi se odločili prepovedati množično rejo živali v farmah. Seveda bi se posledično podražilo meso, kar bi razjezilo ljudi. V zelo kratkem času pa bi se navadili na to, da je meso dražje, kot je bilo prej. Čez nekaj časa cen pred in po prepovedi ne bi več primerjali. »Grozno se mi zdi, da ima politika tak strah pred prepovedmi. Hudo je, da morate danes kot politik do neumnosti hlepeti po priljubljenosti in si zato nikoli ne upate narediti nekaj pametnega,« pravi Precht.

Vprašanje je, ali jemljemo podnebne sprememb resno, ali se samo pretvarjamo, da jih. Če jih jemljemo resno,  brez določenih omejitev in prepovedi ne gre. Če ob vsakem koraku, ki ga naredimo v vsakdanjem življenju, mislimo ekološko, je to polna zaposlitev. Zato teh odločitev ni mogoče prepuščati zgolj trgu. Politika pa določenih odločitev ne sprejme samo zato, ker bi se morala spopasti z gospodarskimi lobiji. Brez teh odločitev podnebnih sprememb ni mogoče ustaviti in iz vsega ni mogoče narediti posel. Prepovedi bo treba sprejeti. Tega se zavedajo predvsem mladi, je optimističen Richard David Precht. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.