Staš Zgonik

19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Družba

Ljubljana, najbolj pregreto mesto na svetu?

Podnebne razmere v glavnem mestu leta 2050

Ljubljana ima danes take temperature, kot jih je imel precejšen del Primorske pred 50 leti.

Ljubljana ima danes take temperature, kot jih je imel precejšen del Primorske pred 50 leti.
© Uroš Abram

Najvišje dnevne temperature bodo julija 2050 v Ljubljani za osem stopinj višje v primerjavi s povprečjem obdobja med letoma 1970 in 2000. Tako v članku v znanstveni reviji PloS One, objavljenem prejšnji teden, trdijo raziskovalci s švicarske tehniške univerze ETH. Da bi jasno in razumljivo predstavili podnebne spremembe, ki nas čakajo, so se odločili analizirati pričakovane spremembe podnebja v 520 največjih svetovnih mestih in prestolnicah.

Z uporabo podnebnih računalniških modelov so izračunali, kakšne temperaturne značilnosti podnebja lahko glede na zmerno optimističen scenarij zniževanja izpustov toplogrednih plinov leta 2050 pričakujejo prebivalci mest, vključenih v raziskavo. London naj bi tako čez 30 let doživljal podnebje današnje Barcelone, podnebje v Madridu naj bi bilo še najbolj podobno današnjim razmeram v Marakešu v Maroku, Stockholm pa naj bi bil leta 2050 primerljiv z današnjo Budimpešto. Ljubljančani naj bi živeli v razmerah, kakršne danes poznajo prebivalci Virginie Beach, ameriškega mesta ob atlantski obali, ki leži tisoč kilometrov južneje od Ljubljane. Skok v najvišjih temperaturah naj bi bil v Ljubljani celo največji med vsemi obravnavanimi mesti.

Drugo mnenje

Vemo, da se Slovenija v zadnjih desetletjih segreva hitreje od svetovnega povprečja in tudi od povprečja Evropske unije. A da bi bila ravno Ljubljana med vsemi pomembnejšimi mesti zaradi podnebnih sprememb najbolj na udaru, je vendarle trditev, o kateri lahko podvomimo.

Obrnili smo se na avtorje raziskave. Gre za sodelavce v laboratoriju 33-letnega britanskega profesorja ekologije Thomasa Crowtherja. Odpisala nam je ena od avtoric članka Emily Clark in nam ponudila razlago, da »bodo mesta, ki ležijo na višjih geografskih širinah, izkusila bolj dramatična povišanja temperature«. Ker je med 520 obravnavanimi mesti precej takih, ki ležijo veliko bolj severno od Ljubljane, ta razlaga nekako ne drži vode.

Za mnenje smo povprašali slovenske strokovnjake. Gregorja Vertačnika, klimatologa na Agenciji za okolje, raziskava prav tako ni prepričala. »Glede na naše izkušnje s podnebnimi modeli in pretekle trende temperature so ocene švicarske študije videti močno pretirane.« Za scenarij izpustov toplogrednih plinov, ki ga je uporabila švicarska raziskava, so na ARSO izdelali podnebne projekcije s šestimi različnimi računalniškimi modeli. »Nobeden izmed njih do leta 2050 ne predvideva dviga povprečne dnevne najvišje temperature julija za več kot 2,5 stopinje.«

Obrnili smo se tudi na Slovensko meteorološko društvo. Odzvala se je Tanja Cegnar, meteorologinja na Agenciji za okolje, in prav tako izrazila dvom o zanesljivosti navedenih podatkov. Po njenih besedah imajo računalniški modeli, ki so jih uporabili raziskovalci, pregrobo ločljivost, da bi lahko na njihovi podlagi sklepali, kakšno bo podnebje konkretnega mesta. Pa tudi sicer se zdi napoved pretirana. »Številke, ki jih švicarski članek za Ljubljano ponuja za sredino stoletja, so bližje našim ocenam za konec stoletja, in še to za pesimističen scenarij.«

Pričakovani dvig povprečja dnevne najvišje temperature po letnih časih za osrednjo Slovenijo glede na obdobje 1981– 2010. Scenarij RCP 2.6 predvideva takojšnjo ustavitev naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in njeno hitro zniževanje, RCP 4.5 (scenarij, uporabljen v švicarski raziskavi) predvideva, da bodo koncentracije prenehale naraščati leta 2040, RCP 8.5 pa predvideva nadaljnjo rast do konca stoletja. Vir: ARSO

Pričakovani dvig povprečja dnevne najvišje temperature po letnih časih za osrednjo Slovenijo glede na obdobje 1981– 2010. Scenarij RCP 2.6 predvideva takojšnjo ustavitev naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in njeno hitro zniževanje, RCP 4.5 (scenarij, uporabljen v švicarski raziskavi) predvideva, da bodo koncentracije prenehale naraščati leta 2040, RCP 8.5 pa predvideva nadaljnjo rast do konca stoletja. Vir: ARSO

Zamisel prikaza bodočega podnebja z iskanjem mest s primerljivim sedanjim podnebjem je po njenih besedah že stara in je bila uporabljena že pred približno dvajsetimi leti. A ker se površina Zemlje ne ogreva povsod enakomerno in ker pri tem niso upoštevane orografija ter druge geografske značilnosti, ima ta sicer slikovit prikaz velike pomanjkljivosti.

Slovenija se bo tudi brez nepotrebnega pretiravanja segrela dovolj, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Vročinski valovi in sušna obdobja so že danes bistveno pogostejši kot pred desetletji.

»V švicarski študiji narejena primerjava podnebja različnih mest ni ravno najbolj strokovna,« meni Gregor Vertačnik. »Upoštevali so samo temperaturo in padavine, povsem pa zanemarili osončenost in vetrovnost. Ravno zadnji dve spremenljivki pa sta v mestu Virginia Beach močno drugačni kakor v Ljubljani. Poleg tega je Ljubljana mesto v kotlini, Virginia Beach pa na obali.«

Slovenija ima po mnenju Tanje Cegnar dovolj raznoliko površje in podnebje, da bi lahko bolj smiselne primerjave med kraji našli kar doma. Ljubljana ima denimo danes take temperature, kot jih je imel precejšen del Primorske pred 50 leti, nekatera območja v Alpah, na primer Rateče ali Bohinj, pa so danes temperaturno blizu Ljubljanski kotlini izpred 50 let. In podoben trend lahko pričakujemo tudi pri razvoju podnebja do leta 2050. Razmere, ki so danes značilne za Primorsko, bodo takrat vladale v Ljubljani.

Dobri nameni

Raziskovalci z ETH so si svoj članek zamislili bolj kot pripomoček za osveščanje laične javnosti. Želeli so preprosto prikazati zapletene podatke. »Naš pristop kaže, kako je mogoče kompleksne podatke zapakirati v oprijemljive informacije,« so zapisali v povzetku. Z vidika pozornosti javnosti jim je vsekakor uspelo. O članku in primerjavi med mesti je poročala večina velikih medijskih hiš.

Emily Clark se je odgovoru na naša vprašanja o tem, kako je mogoče, da se je na vrhu seznama mest z največjim dvigom temperature znašla prav Ljubljana, izognila. »Ključna lekcija morda ni v tem, za koliko se bo dvignila temperatura v posameznih mestih, temveč v tem, kako bo ljubljanska infrastruktura prenašala podnebne razmere, ki jih še nikoli ni izkusila. /.../ Naši podatki lahko mestnim načrtovalcem pomagajo pri pripravi na prihajajoče spremembe, prebivalcem pa bolj približajo vpliv, ki ga bodo imele podnebne spremembe.«

Namen članka je bil očitno dober, izvedba pa bolj slaba. »Glede na razpoložljivost podatkov bi rekel, da švicarska študija ni bila opravljena najbolj korektno, ne omenja negotovosti izračunov in vleče ’premočne’ zaključke,« pravi Gregor Vertačnik. »Skratka, ne zasluži si niti desetih odstotkov zdajšnje medijske odmevnosti ...« Podobno v nekoliko bolj prizanesljivem tonu sklene tudi Tanja Cegnar. »Članek ima verjetno dober namen ozaveščanja in motiviranja ljudi k ukrepanju, a vnaša glede na sedanje poznavanje projekcij ogrevanja zmedo in napačne ocene ogrevanja do sredine stoletja.«

Slovenija se bo tudi brez nepotrebnega pretiravanja segrela dovolj, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Podatki Agencije za okolje kažejo, da so vročinski valovi in sušna obdobja že danes bistveno bolj pogosti kot pred desetletji. Ljubljana in druga velika mesta se bodo morala poleg tega spopasti z učinkom toplotnih otokov, dodatnega lokalnega segrevanja zaradi goste pozidave in pomanjkanja zelenih površin. Glede na podatke ZRC SAZU so ti pojavi v Ljubljani najizrazitejši na območjih velikih trgovskih centrov. Po površini trgovskih centrov glede na število prebivalcev pa smo med prvimi v Evropi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.