Vasja Jager

26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

Cerkveni hotelirji

Med tistimi, ki imajo razloge za veselje ob še eni dobri turistični sezoni, je tudi katoliška cerkev

Hotel Stari Farovž je kronski dragulj v hitro razvijajoči se turistični ponudbi slovenske katoliške cerkve.

Hotel Stari Farovž je kronski dragulj v hitro razvijajoči se turistični ponudbi slovenske katoliške cerkve.

Tudi letos so slovenske turistične destinacije preplavile trume obiskovalcev. Še pred začetkom uradne sezone, maja, so po podatkih Statističnega urada turistični nastanitveni obrati zabeležili več kot 500.000 prihodov in nad 1,1 milijona prenočitev, večinoma gostov iz tujine, zlasti iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije. Posebej velik je naval na gorske občine, ki so skupaj ustvarile skoraj četrtino vseh prenočitev. O novi rekordni turistični sezoni tako znova poročajo z Bleda, kjer je bilo junija osem odstotkov več prenočitev kot lani, število postelj, ki so na voljo gostom, pa je že preseglo število prebivalcev. Med podjetneži, ki si ob tem manejo roke, pa so tudi katoliški duhovniki.

»Odličen zajtrk – brezglutenska kruh in sladoled –, neverjetno osebje in postrežba + odlična lokacija,« je na strani booking.com nastanitev v blejskem »Old Parish House« opisal navdušeni angleški turist. Podobnega mnenja je ostalih 882 obiskovalcev, ki so ocenjevali butični hotel, skupaj pa so mu prisodili visoko povprečno oceno 9,3 od 10. Tudi iz opisa zmogljivosti je vidno, da gre za vrhunski turistični obrat, ki zmore zadovoljiti še tako zahtevne okuse. »Old Parish House« ali po slovensko Stari Farovž stoji komaj sto metrov od obale Blejskega jezera, gostom pa ponuja brezplačen internet v vseh prostorih, bar in brezplačno parkiranje. Sobe so opremljene z velikimi televizorji, imajo svoje kopalnice s toaletnim priborom in sušilcem za lase, v sklopu hotela pa deluje še trgovina s spominki, na voljo je tudi najem koles.

Hotel Stari Farovž je kronski dragulj v hitro razvijajoči se turistični ponudbi slovenske katoliške cerkve. Njegov lastnik je družba Blejski otok, ki jo je ustanovila Župnija Bled. Slednjo vodi duhovnik Janez Ferkolj, ki se je v zadnjih letih izkazal za enega najuspešnejših blejskih turističnih delavcev. Poslovnih prijemov se je med drugim učil na največjih turističnih sejmih po svetu, ki jih je obiskoval; tako se je naučil, da je treba prav vsakemu gostu dati občutek, da je nekaj posebnega.

Družba Blejski otok, ki jo vodi »popoln poslovnež«, župnik Janez Ferkolj, je v zadnjih letih nakopičila več kot dva milijona evrov dobička. Njen hotel pa še zdaleč ni edini, s katerim razpolaga RKC.

Družba Blejski otok, ki jo vodi »popoln poslovnež«, župnik Janez Ferkolj, je v zadnjih letih nakopičila več kot dva milijona evrov dobička. Njen hotel pa še zdaleč ni edini, s katerim razpolaga RKC.

Nič čudnega, da je že leta 2012 tedanji predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Tone Matjašič za Dnevnik izjavil, da je »zame trenutno najbolj zavzet turistični delavec v Sloveniji blejski župnik ... Je popoln poslovnež. Ta človek razume, kaj je turizem, in je pravo nasprotje nekaterih lastnikov turističnih podjetij pri nas.« Laskavemu mnenju pritrjujejo poslovni rezultati: Stari Farovž razpolaga s sredstvi v vrednosti 3,5 milijona evrov in letno posluje s približno polmilijonskim dobičkom. Ferkolj sicer pravi, da je ta v celoti namenjen obnovi kulturne dediščine – oziroma širitvi obstoječih turističnih zmogljivosti – v praksi pa se nalaga v bilancah podjetja Blejski otok. Kot je vidno iz letnega poročila, je slednje v zadnjih letih v blagajni nakopičilo že za več kot dva milijona prenesenega dobička.

Javno dobro, cerkvena korist

»Popoln poslovnež« pa svojih posvetnih ambicij ne bi zmogel uresničevati brez velikodušnosti države. Ponudba Starega Farovža je namreč najtesneje povezana z Blejskim otokom, ki ga je država oziroma Janšev minister za kulturo Vasko Simoniti pred dobrim desetletjem za 45 let brezplačno prepustil RKC – pa čeprav ima otok status javne dobrine. Zdaj je namenjen predvsem temu, da polni blagajno blejske župnije; župnik Ferkolj vsak ogled otoka zaračuna, odraslim osebam šest evrov, družini pa po dvanajst evrov. Pri čemer Blejski otok vsako leto obišče okoli 120 tisoč turistov.

Morda so prav Ferkoljevi poslovni uspehi na Bledu eden od motivov za trmasto vztrajanje ljubljanske nadškofije pri vračilu cele vrste gorenjskih naravnih biserov. Blejski otok ji ni zadostoval, RKC zahteva še denacionalizacijo dela obale Bohinjskega jezera, Triglavskih jezer in slapa Savica. Vsaj zdaj se država uspešno upira njenim zahtevkom z obrazložitvijo, da gre za javno dobro – a kot kaže primer Blejskega otoka, tudi to ni jamstvo za uspeh proti apetitom cerkve. Dovolj je samo, da na oblast pride »prava« vlada, pa bi cerkveni hotelirji dobili nove privlačne lokacije za svoje poslovne podvige.

Cerkev pospešeno razvija turistične zmogljivosti predvsem na Gorenjskem, pri čemer ji gre na roko denacionalizacija. Razvija pa jih tudi drugod po državi, na primer na Obali in v Prlekiji.

Med slednje je na Gorenjskem že mogoče prišteti Hostel pod Voglom in Hotel Bellevue v Bohinju. Oba sta v lasti podjetja Pokljuka, ki ga lastniško obvladuje ključna družba ljubljanske nadškofije, Metropolitana. Za Bellevue so na dražbi odšteli 720 tisoč evrov, za omenjeni hostel milijon, na veselje bohinjske občine pa bodo oba temeljito prenovili. Ob tem je RKC z denacionalizacijo dobila gostišče v Savici s pripadajočim parkiriščem, na katerem zdaj zaračunava parkirnino obiskovalcem znamenitega slapa, prav tako pa še nekaj manjših koč na Jelovici in Pokljuki, od države terja še bližnje smučišče Viševnik, ki ga zdaj upravlja vojska.

Kam na dopust

Gorenjska je tako središče nove cerkvene strategije služenja denarja s turizmom. A cerkev razvija tovrstne zmogljivosti tudi v drugih turističnih središčih. V letošnji sezoni je v Strunjanu začel obratovati obnovljeni pastoralni dom Morska zvezda, ki je bil po besedah generalnega vikarja koprske škofije Slavka Rebca zamišljen kot svojevrsten »sindikalni počitniški dom za duhovnike«, v njem pa bodo lahko prenočevali tudi romarji. Ti se odpravljajo na pot k bližnji Marijini cerkvi, njihovo število pa v zadnjih letih narašča – kar je verjetno poglavitni vzrok za ureditev novih prenočitvenih zmogljivosti, za kar je škofija odštela skoraj dva milijona evrov. Novo pridobitev upravlja Zavod sveti Hieronim; ime je dobil po učenjaku, ki je živel v najstrožji askezi in napisal več razprav, v katerih je zagovarjal takšen življenjski slog. Samo ugibamo lahko, kako bi se sveti mož počutil v domu, ki ima 27 sodobno opremljenih sob s kopalnicami in klimo, parkirišče, bar in jedilnico, zastonj wi-fi in dvigalo.

Pred desetimi leti je bila vstopnina na Blejski otok 3 evre, sedaj je 6 evrov

Pred desetimi leti je bila vstopnina na Blejski otok 3 evre, sedaj je 6 evrov
© Borut Peterlin

Na drugem koncu Slovenije, v prleškem Veržeju, turizem razvija salezijanski red, ki mu pripada tudi murskosoboški škof Peter Štumpf. Salezijanci imajo v lasti veržejski zavod Marianum, v sklopu katerega obratuje penzion Mavrica. Gostom ponuja 26 sob z dvema ali več ležišči, nekatere so opremljene s kuhinjami, vse pa po besedah gostiteljev omogočajo, »da se spočijete in preživite nekaj dni v miru in oddihu«. Dobro počutje po potrebi še utrdi »odlična kuhinja s prleškimi in prekmurskimi dobrotami. V okrepčevalnici si lahko privoščite kozarček domačega vina ali jabolčnega soka, ob degustaciji pa predstavljamo odlična prleška vina.« Mavrica ponuja še dvorano za poslovna srečanja, predavanja, kongrese in seminarje, ki sprejme 120 ljudi, v kleti pa je urejena igralnica, kjer se obiskovalci lahko sprostijo ob biljardu, namiznem tenisu, zračnem hokeju ali ročnem nogometu. Cene so ugodne, vikend paket vas bo stal 67 evrov, za sedemdnevni paket salezijanskega gostoljubja pa boste odšteli 210 evrov.

To je le del turističnih zmogljivosti slovenske RKC. Obiskovalci lahko bivajo, jedo in počivajo tudi v vrsti drugih objektov, ki so sicer namenjeni predvsem duhovnim vajam in pastoralnim dogodkom, če zmogljivosti niso zasedene, pa sprejmejo tudi druge goste. V celjskem Jožefovem domu tako prenočitev s polnim penzionom stane 48 evrov, v kraškem Mirenskem gradu, ki je v lasti lazaristov, pa 40 evrov. Ob opisanih hotelih in penzionih prenočitvene zmogljivosti ponuja še vrsta župnišč, samostanov in redovnih domov; na seznamu iz leta 2014 jih je več kot osemdeset. Če še ne veste, kam na dopust, je možnosti torej še na pretek – cerkveni hotelirji vas bodo veseli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.