Ustavno sodišče, na pomoč

Bodo povečano državno represijo omejili ustavni sodniki?

Kaj lahko in kaj ne smejo početi pri polici

Kaj lahko in kaj ne smejo početi pri policiji 
© Borut Krajnc

Ustavno sodišče je policiji dalo zeleno luč za uporabo dronov oziroma brezpilotnih letalnikov za potrebe izvajanja njenih nalog. S tem je razočaralo varuha človekovih pravic, ki je izpodbijal ustavnost zakonske ureditve, ker je po njegovem mnenju ta tako »izrazito splošna, da ne more biti zadoščeno iz ustave izhajajoči zahtevi po sorazmernosti posegov v človekove pravice s koristmi«. A nekaj je varuhu vseeno uspelo, ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic.

Ureditev prepoznave registrskih tablic je po mnenju ustavnih sodnikov v nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Opozorili so, da mora za vsako dejanje, ki vključuje poseg v osebne podatke, obstajati zakonska podlaga, torej za zbiranje podatkov, hrambo, dostop do njih, posredovanje, analiziranje, primerjanje in podobno. Ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic pa vključuje zbiranje podatkov in nato preverjanje teh z drugimi evidencami osebnih podatkov, zato mora biti podrobno in ločeno urejena tudi zakonska podlaga. Ministrstvo za notranje zadeve bo v skladu z navodili ustavnega sodišča zdaj moralo pripraviti boljšo, za represivne organe (v tem primeru za policijo) nekoliko bolj omejujočo zakonodajo.

Poleg tega so v preteklih dneh ustavni sodniki zadržali tudi izvajanje dela zakona o kazenskem postopku, s katerim se uvaja zakonska podlaga za uporabo orodij za tajno sledenje mobilnim telefonom za potrebe policije – tako imenovani lovilci IMSI. Ti so sporni predvsem zaradi »kolateralne« škode, saj ne zbirajo zgolj podatkov o osumljencih, ampak tudi podatke o vseh drugih, ki se gibljejo v širši okolici osumljenega. Omejitve za uporabo tega orodja bi zatorej morale biti posebej jasne. Tako bo verjetno naravnana tudi odločitev ustavnega sodišča.

Kar se tiče omejevanja države in njenih represivnih organov pri posegih v človekove pravice, ima ustavno sodišče še eno, morda še pomembnejšo priložnost, da se izkaže kot varuh ustave in v njej zapisanih pravic. V postopku odločanja je zakon o tujcih, ki izvršilni in zakonodajni oblasti omogoča razglasitev izrednih razmer in (začasen) suspenz vseh pravic s področja azilnega prava oziroma prava mednarodne zaščite, ki ureja pravice beguncev. O zakonu odločajo več kot dve leti, odločitev pa naj bi bila že sprejeta, a je njena usoda do razglasitve negotova. Dočakali naj bi jo še pred koncem poletja.

Bodo ustavni sodniki resneje omejili težnje politike po vedno številnejših in odločnejših posegih v človekove pravice pod krinko varnosti pred »begunsko nevarnostjo« ali bodo oblasti »prisilili« zgolj v lepotne popravke ustavno spornih zakonov? Držimo pesti, da se zgodi prvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.