Darja Kocbek

6. 8. 2019  |  Svet

Trije ameriški skladi obvladujejo tako rekoč vsa svetovna podjetja

Ameriške investicijske družbe Blackrock, State Street in Vanguard upravljajo 14,6 bilijona dolarjev, s katerimi lahko odkupijo celotni evropski trg delnic

© Flickr

Tri ameriške investicijske družbe Blackrock, State Street in Vanguard vse bolj obvladujejo trgovanje na svetovnih borzah. Ker si s tem krepijo vpliv na koncerne in države, saj so tako ali drugače udeleženi že v tako rekoč vseh svetovnih podjetjih in svoje deleže še povečujejo, so ekonomisti in finančni analitiki vse bolj zaskrbljeni.

Če se bo sedanja rast nadaljevala, bodo kmalu imeli glavno besedo v vseh svetovnih koncernih, imeli vpliv na vsa svetovna podjetja. To jim po poročanju die Welt lahko prepreči le vlada ZDA. Blackrock upravlja 6,5 bilijona (6 500 000 000 000) dolarjev premoženja, Vanguard 5,3 bilijona dolarjev in State Street 2,8 bilijona dolarjev. S tem denarjem bi lahko kupile vse delnice na evropskih borzah in polovico v ZDA.

Hitro rast tem družbam omogoča predvsem veliko povpraševanje po indeksnih skladih. To so skladi, v katerih menedžerji za naložbe ne iščejo najboljša in najobetavnejša podjetja, ampak namesto tega ustvarijo indeks in jih vključijo vanj. Zaradi tega imajo nižje stroške, vlagatelji pa dobijo izplačan donos indeksa. To je glavni razlog, da se vse več vlagateljev odloča vanje naložiti svoje premoženje.

Če se bo sedanja rast nadaljevala, bodo kmalu imeli glavno besedo v vseh svetovnih koncernih, imeli vpliv na vsa svetovna podjetja.

V zadnjih desetih letih so Blackrock, State Street in Vanguard pobrali 80 odstotkov vsega naložbenega kapitala, sta izračunala profesorja za področje financ Lucian A. Bebchuk in Scott Hirst. Omenjene tri velikanke imajo v ponudbi vse oblike naložb, ki zanimajo vlagatelje. V 500 največjih ameriških delniških družbah, katerih delnice tvorijo indeks S&P 500, imajo v povprečju 20,5-odstotni delež. Leta 1998 je ta delež znašal 6,2 odstotka.

Šest odstotkov ni velik delež, a ob tem je treba opozoriti, da se številni majhni delničarji ne udeležujejo skupščin, predstavniki Blackrocka, State Streeta in Vanguarda se udeležijo vseh. Tako so si v letu 2018 s svojimi deleži zagotovili 25 odstotkov glasov pri odločanju o vodilnih v koncernih S&P 500. Njihovi glasovi so pri volitvah vodilnih tako že odločilni.

Njihov dejanski vpliv je še veliko širši od delniških skupščin. Sean Hagerty, ki je v Vanguardu pristojen za Evropo, razlaga, da so z veliko podjetji v stalnem stiku in tako skušajo vplivati nanje. Če menijo, da vodilni v določenem podjetju niso ustrezno nagrajeni, to povedo takoj, ne čakajo na skupščino. Večina podjetij se na pripombe takoj odzove. Hagerty v tem ne vidi problema, po njegovih besedah delajo v korist svojih strank, vlagateljev. Oni so jim zaupali v upravljanje svoje premoženje.

Če enemu podjetju uspe doseči več kot 10-odstotni delež v vseh podjetjih na svetu in svoje glasovalne pravice tudi uveljavlja, ima neprimerno večjo moč kot ruski predsednik Vladimir Putin ali kitajski predsednik Xi Jinping.

Nadalje razlaga, da je moč indeksnih skladov le teoretična, saj ne morejo določenih delnic prodati. Podjetja imajo v lasti za vedno oziroma dokler se ne odločijo izstopiti iz indeksa. John C. Coates, profesor na Harvard Law School, se s tem ne strinja, ker so glasovi teh skladov pri sprejemanju pomembnih odločitev vse pogosteje odločilni. Tako se lahko zgodi, da bodo dosegli največjo ekonomsko koncentracijo v zgodovini.

Lucian A. Bebchuk in Scott Hirst sta izračunala, kaj se bo zgodilo, če bodo Blackrock, State Street in Vanguard še naprej tako naglo rasli kot zdaj. V prihodnjih desetih letih se lahko delež njihovih glasov na skupščini poveča na 34 odstotkov, v dvajsetih letih pa na 41 odstotkov.

Če enemu podjetju uspe doseči več kot 10-odstotni delež v vseh podjetjih na svetu in svoje glasovalne pravice tudi uveljavlja, ima neprimerno večjo moč kot ruski predsednik Vladimir Putin ali kitajski predsednik Xi Jinping, opozarja Bert Flossbach, prvi mož upravljavca premoženja Flossbach von Storch. Prepričan je, da se to ne bo zgodilo, saj imajo ZDA dolgo tradicijo pri razbijanju monopolov. V preteklosti so recimo tam že razbili železniške družbe in telekomunikacijskega giganta AT&T.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.