Ali pri tihotapljenju beguncev aktivno sodeluje tudi azilni dom?

Če ne aktivno, pa vsaj pasivno?

Tiskovna konferenca pred azilnim domom, kjer so opozorili, da naj bi bila njihova varnostna služba vpletena v organizirano tihotapljenje ljudi

Tiskovna konferenca pred azilnim domom, kjer so opozorili, da naj bi bila njihova varnostna služba vpletena v organizirano tihotapljenje ljudi
© Uroš Abram

Ko se je Ibrahim Elmanjori, prosilec za azil iz Libije, neke tople zgodnje julijske noči odpravil na cigareto na dvorišče ljubljanskega azilnega doma na Viču, so se zanj začele težave. Ne, ker je kadil, ampak zaradi tistega, čemur je bil priča. Trdi, da je videl tihotapljenje ljudi, pri katerem so sodelovali varnostniki iz azilnega doma. »Videl je nekaj varnostnikov, ki so peljali ljudi ven iz zaprtega dela kampa za denar, zunaj na bližnji cesti pa so čakali avti,« piše v izjavi za javnost, naslovljeni »Boj za svobodo«.

Izjave na torkovi improvizirani tiskovni konferenci pred azilnim domom ni prebral Elmanjori sam, pač pa drugi prosilci. Elmanjori je že nekaj dni v zaporu oziroma v Centru za tujce v Postojni, kamor država »namešča« begunce, prosilce za azil, tujce, ki jim omeji gibanje. Zaprt je brez pojasnila, zakaj mu je bila omejena svoboda gibanja.

Razlogi za to, da je pristal v zaporu, utegnejo biti prav v dogodkih tiste julijske noči. Elmanjori je namreč o tem, kar je videl – o organiziranem in dogovorjenem tihotapljenju ljudi med tamkajšnjim zasebnim varnostnim podjetjem in tihotapci –, obvestil dolgoletno direktorico azilnega doma Katarino Štrukelj. »Ta mu je odgovorila, da to ni res. Po pogovoru z direktorico sta bila dva varnostnika odstranjena iz Azilnega doma, vendar pa je nekaj zaposlenih varnostne službe Galekom, ki deluje v kampu, začelo Ibrahima nadlegovati z nenapovedanimi obiski in pregledom njegovih stvari, žaljivkami, brcami, odtegovanjem predpisanih zdravil in špricanjem solzivca v obraz. Zaradi zlorab in poniževanja s strani nekaterih varnostnikov, med drugim tudi Roka Kokotca, ki so trajala več kot en mesec, se je Ibrahimovo stanje poslabšalo, in kot rezultat teh provokacij je bil Ibrahim udeležen v treh pretepih,« piše v izjavi za javnost.

V Centru za tujce v Postojni naj bi Elmanjori že poskusil narediti samomor, zdaj gladovno stavka. Med njegovimi željami je na prvem mestu dobiti uradne informacije o postopkih zoper njega, želi si zaščite, pripravljen pa je pričati »v sodnih postopkih glede tega, kar je videl pred enim mesecem glede organiziranega tihotapstva s strani varnostnega osebja v azilnem domu Vič«.

Na vse to so se nemudoma odzvali v azilnem domu. V torek je bil vstop tja omejen, ograja zaprta, na vhodu okrepljena navzočnost varnostnikov. Prosilcem, ki so Elmanjoriju najbližje, je bil prepovedan izhod in udeležba na tiskovni konferenci. Poleg tega so z urada za integracijo in oskrbo migrantov, v sklopu katerega deluje azilni dom, poslali izjavo za javnost, v kateri se niso opredelili do obtožb, da je varnostna služba nad Elmanjorijem dlje časa izvajala različne oblike nasilja. So pa zapisali, da se je nekajkrat čudno vedel in da je policija v sodelovanju z varnostno službo po enem izmed takšnih dogodkov »prosilca odpeljala in skladno s svojimi pristojnostmi z njim opravila postopek«.

Kaj pa organizirano tihotapljenje ljudi? Do tega se na uradu za migrante niso opredelili. So pa potrdili, da je omenjeni prosilec za azil o tem res obvestil direktorico azilnega doma in pred pričami dal izjavo. »O tem so bili obveščeni tudi organi pregona. Ljubljanski kriminalisti so na podlagi obvestila vodstva azilnega doma v mesecu juliju sprejeli ustno ovadbo za več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Zoper več fizičnih oseb vodijo predkazenski postopek, ki ga vodi in usmerja pristojno okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Zaradi tajnosti predkazenskega postopka več informacij ne moremo posredovati.« Da so disciplinsko ukrepali zoper več varnostnikov iz lastnih vrst in jih odstranili iz azilnega doma, so sicer potrdili tudi v varnostnem podjetju Galekom.

Kdo bo odgovarjal, če Elmanjori govori resnico? Težko je namreč verjeti, da bi o dogajanju v azilnem domu več od uprave, ki spada pod okrilje notranjega ministrstva, vedel naključni prosilec za azil. Do kod bo v tem primeru segla objektivna odgovornost, če že subjektivne ne bo mogoče dokazati? Do vrha uprave azilnega doma, morda celo do vrha njej nadrejenega urada za migrante? Oba organa domujeta ravno v stavbi, pred katero je libijski prosilec za azil tiste nesrečne julijske noči prižgal cigareto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.