Vasja Jager

9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika

Zavarovanje dobičkov

Podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – nov razlog za odpravo

Bo vprašanje dopolnilnega zavarovanja nova točka spora med Levico in Šarcem

Bo vprašanje dopolnilnega zavarovanja nova točka spora med Levico in Šarcem
© Borut Krajnc

Začelo se je julija. Nekaj več kot 845 tisoč ljudi, ki imajo police o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju sklenjene pri zavarovalnici Vzajemna, je v nabiralnike prejelo obvestila o zvišanju mesečne premije z 31,98 na 35,67 evra oziroma 34,6 evra s triodstotnim popustom. Konkurenti Vzajemne so tedaj trdili, da o podražitvah ne razmišljajo – a še preden je petelin trikrat zapel, so iz zavarovalnice Triglav sporočili, da tudi oni zvišujejo mesečno ceno police; ta po novem znaša 35,55 evra. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo takšna obvestila prejeli še zavarovanci Adriatica Slovenice.

To je že druga podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja letos; še januarja je mesečna premija v povprečju znašala dobrih 29 evrov. Razlog za vztrajno zviševanje cen naj bi bila, kot so zapisali pri Vzajemni, »rast stroškov za zdravstvene storitve in s tem višji odhodki v zdravstvu«. To pomeni, da velike zasebne zavarovalnice svoja bremena prelagajo na zavarovance, ki morajo plačevati več, da lahko ta podjetja še naprej ustvarjajo dobičke.

Tako te družbe poslujejo že ves čas, tudi lani so na primer zviševale premije, kot so zapisali v poslovnem poročilu Vzajemne, »s ciljem zagotovitve varnega in stabilnega poslovanja«. Kljub alarmantnemu tonu obvestil zavarovalnicam ne gre slabo – Vzajemna je lani z dopolnilnimi zavarovanji ustvarila 287,5 milijona evrov prihodkov in leto končala s 677.624 evri čistega dobička. Skupina Triglav je imela 80,8 milijona evrov dobička, AS pa 8,9 milijona evrov.

Kljub temu zavarovalnice vsako leto dražijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje – in to enako za vse zavarovance, ne glede na njihov gmotni položaj. To je krivično; za začetek je dopolnilno zavarovanje brez potrebe tako drago, ker je približno desetina zneska zbranih premij, od 50 do 70 milijonov vsako leto, namenjena za »administrativne stroške« zasebnih zavarovalnic. Pri tem je višina premij enaka za revne in za bogate. Najšibkejši torej v bilance Vzajemne, AS in Triglava prispevajo sorazmerno več kot premožni. Dobrih 400 evrov, kolikor na leto znese dopolnilno zavarovanje pri Vzajemni, je za prekarca z minimalnimi prihodki večji zalogaj kakor za nekega menedžerja.

Te krivice je želela v mandatu prejšnje vlade odpraviti ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je predlagala odpravo nepotrebnega sistema dopolnilnega zavarovanja, namesto katerega bi država od državljanov pobirala obvezen prispevek, določen glede na bruto dohodek. Uresničitev njenega predloga bi za 80 odstotkov zavarovancev pomenila znižanje mesečnega stroška za sedanje dopolnilno zavarovanje, v povprečju bi omenjeni prispevek znašal okoli 27 evrov.

Toda zavarovalniškemu lobiju je ob pomoči ministrstva za finance, ki ga je vodila Mateja Vraničar Erman, uspelo preprečiti sprejetje reforme. Od tedaj se na tem področju ni zgodilo nič konkretnega, četudi je Lista Marjana Šarca pred volitvami lovila glasove z obljubo, da bo dopolnilno zavarovanje odpravila.

Zdaj je to ena od ključnih točk preloma med vlado in Levico. »Dopolnilno zavarovanje ni solidarno tako kot obvezno, v okviru katerega so prispevki v linearni odvisnosti od dohodkov. Premije dopolnilnega zavarovanja so enake za vse, prav tako se ogromno denarja (od 40 do 60 milijonov na leto) preprosto izgubi, ker ga kot stroške poberejo zasebne zavarovalnice,« so v stranki zapisali ob spletnem monitorju neizpolnjenih zavez Šarčeve vlade.

Določeni rok za sprejetje sprememb je letošnji november; skoraj zagotovo bo do takrat premieru Šarcu pri odločanju pomagala še kakšna enostranska podražitev premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.