Žana Erznožnik

9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Družba

Premog, gorivo prihodnosti

Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe

Opozorilo Greenpeacea - projekcija na enega izmed hladilnih stolpov Termoelektrarne Šoštanj. Greenpeace trdi, da je »Slovenija ena od treh držav EU, kjer je poraba premoga v primerjavi z lanskim letom narasla«.

Opozorilo Greenpeacea - projekcija na enega izmed hladilnih stolpov Termoelektrarne Šoštanj. Greenpeace trdi, da je »Slovenija ena od treh držav EU, kjer je poraba premoga v primerjavi z lanskim letom narasla«.
© Matjaž Tančič

Sredi julija je ministrstvo za infrastrukturo sporočilo, da je evropska komisija izbrala pripravljavca osnutka okoljskega poročila za Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za Slovenijo. Enega najpomembnejših strateških dokumentov državne okoljske politike bo pripravljal konzorcij treh institucij; dve med njimi, ZaVita in STRITIH, se ukvarjata s svetovanjem v zvezi s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja, tretja pa je Elektroinštitut Milana Vidmarja, ki z »ekonomskega in tehnološkega vidika obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije«.

Da je komisija za vodjo projekta izbrala inštitut s 70-letno tradicijo, ki že dolgo izvaja raziskovalne in razvojne projekte na ravni države in EU, ni nenavadno. Je pa nenavadno, da pri tem ni zahtevala, da se podjetje distancira od mnenj enega svojih vodilnih uslužbencev.

Leon Valenčič, vodja oddelka, na katerem se ukvarjajo z dolgoročnim načrtovanjem energetskih sistemov (!), sodeč po navedbah iz letošnjega intervjuja v Financah, meni, da so »cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida čista norost in absolutno neizvedljivi«. Prepričan je, da je »premog gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike« in da prihodnosti brez kurjenja premoga ne bo. Nasprotuje sončnim in vetrnim elektrarnam, ker naj bi bile z vidika gospodarnosti nesmiselne in umazane v primerjavi s termo- in hidroelektrarnami.

Na vprašanje novinarja, zakaj gleda samo del kalkulacije in ne celote bremen ter koristi zmanjšanja izpustov za človeka, je odgovoril, da »nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje«, »človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje«, da smo »hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta,« in da je »iz geološke zgodovine Zemlje znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno«, kot trdijo zanesljivi znanstveni viri.

»Navedbe se berejo, kakor da njihov avtor ne razume učinka tople grede,« je Valenčičeve besede komentiral Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije. »Ogljikov dioksid ne izgine kar tako in povratne vozovnice, ko se enkrat zmotimo, ni. Zmote naših dni pa bodo plačali zanamci.«

Podobno kot Fius meni tudi evropska komisija, ki je osnutke okolijskih poročil držav članic ocenila in za vsako državo posebej pripravila priporočila za izboljšavo. V priporočilu za Slovenijo komisija opozarja, da bo treba v končno verzijo energetskega in podnebnega načrta vključiti več informacij o politikah, ukrepih in naložbah, ki bodo pomagali doseči zastavljene načrte. Komisija Sloveniji narekuje večjo ambicioznost pri zmanjševanju porabe energije in pri povečevanju deleža energije iz obnovljivih virov.

Kako bodo priporočila komisije upoštevali pripravljavci osnutka okolijskega poročila, bomo izvedeli na začetku oktobra, do takrat pa lahko javnost nanj vpliva na posvetu, ki bo na ministrstvu za infrastrukturo potekal 3. septembra.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Erik Margan, raziskovalec IJS

    Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 32 (9.8.2019) je bil objavljen prispevek Žane Erznožnik z naslovom: Premog, gorivo prihodnosti /Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe. Več

  • dr. Vladimir B. Bregar, Ljubljana

    Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 33 je bilo objavljeno pismo bralca g. Erika Margana, kjer je pisec najprej komentiral prvotni članek z naslovom »Premog, gorivo prihodnosti«, nadaljuje z razglabljanjem o principu delovanja znanosti in zaključi s kategorično zavrnitvijo grožnje globalnega segrevanja ter nesmiselnostjo ukrepanja v smeri obnovljivih virov. Kot je g. Več

  • Erik Margan, Ljubljana

    Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, Kot kaže je g. dr. Bregar prezrl jasno zapisano, da je potrebno omejiti in močno znižati tiste zares nevarne produkte izgorevanja, ki povzročajo hujšo ekološko škodo in vplivajo na kvaliteto zraka. Več

  • Dr. Vladimir B. Bregar, Ljubljana

    Premog, gorivo prihodnosti 

    V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Več

  • Igor Mezgec, Postojna

    Premog, gorivo prihodnosti

    Kako pomembni so za razsvetljevanje širše javnosti neodvisni raziskovalci, ki mimo institucij (t. i. uradne) znanosti razkrivajo neukemu ljudstvu prave resnice, se je lepo pokazalo v pismih bralcev vaše revije (Mladina št. 33 in št. 35, Premog, gorivo prihodnosti) v prispevkih g. Erika Margana. Gospod »gromoglasno medijsko kampanjo proti CO2 in grožnje s podnebnimi spremembami« odpravi z levo roko in nekaj na... Več

  • Erik Margan, Ljubljana

    Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, nimam dovolj prostora, da bi podrobneje odgovoril na vse pripombe, ki sta jih v svojih pismih zapisala g. Bregar in g. Mezgec in ki si odgovor zaslužijo, zato odgovarjam na kratko. Naslednji seznam (nikakor ne popoln) predstavlja nekaj napak v modelih IPCC, ter več vprašanj, ki jih pri IPCC bodisi popolnoma zanemarjajo kot nepomembna, bodisi jim ne pripisujejo prave... Več