Jure Trampuš

 |  Mladina 33  |  Politika

Enajst volkov in en Marjan

Napadi volkov so težava, a še večja težava so politiki, ki se želijo s strašenjem z njimi vrniti v parlament 

Predsednik SLS Marjan Podobnik in kozja pastirja na protestu v Velikih Laščah

Predsednik SLS Marjan Podobnik in kozja pastirja na protestu v Velikih Laščah
© Nastja Frey Gorše

Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 33  |  Politika

Predsednik SLS Marjan Podobnik in kozja pastirja na protestu v Velikih Laščah

Predsednik SLS Marjan Podobnik in kozja pastirja na protestu v Velikih Laščah
© Nastja Frey Gorše

Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve.

Na ta ogled gozdne kotanje se je treba spomniti danes, skoraj 20 let kasneje, ko SLS in Marjan Podobnik znova izganjata medvede in volkove iz Slovenije. Tudi tokrat spodbujata strah ljudi. Tudi tokrat se ne ozirata na utemeljitve stroke. Zato ni čudno, da se je na shodu v Velikih Laščah, ki ga je pripravil Sindikat kmetov Slovenije, pomagala pa mu je stranka SLS, prikazal Marjan Podobnik. No, vodstvo omenjenega sindikata ima članske izkaznice stranke SLS.

Podobnik se tam ni le prikazal, malo pred shodom je članom in simpatizerjem stranke poslal pismo, v katerem je pisal o nevarnostih, ki naj bi se zgrinjale nad Slovenijo. »Vsakodnevni napadi predvsem volkov so dosegli tako razsežnost, da je upravičen strah, še posebno zaradi bližajočega se začetka novega šolskega leta, da bo slej ko prej prišlo tudi do človeških žrtev,« je posvaril naslovnike in jih pozval, naj pridejo na protest. V pismu je še zapisal, da bi bilo zveri v Sloveniji manj, »če bi bila SLS, kot nekoč, močno prisotna v parlamentu,« in da je ravno ta konflikt, ta prelomni trenutek priložnost, »da SLS dokaže sebi in kmetom ter vsem prebivalcem slovenskega podeželja, da se na nas lahko zanesejo«. Podobnik ponuja rešitev. Danes, kot pravi, ni tako radikalen – ne tako kot nekoč, ko se je hahljal ministru Cirilu Smrkolju, medtem ko je ta razpredal, da ima medveda »najraje na krožniku« –, zdaj Podobnik govori o »sobivanju«, o tem, »da želimo pravočasno uravnotežiti stalež, da kakšna živalska vrsta ne izumre«. Volkove bi strpal v ograjeni »kompleks kočevskih gozdov, drugje po Sloveniji pa volkovi nimajo kaj iskati«. SLS od torka za vsak zakonit odstrel volka ponuja 500 evrov.

Miha Krofel je največji poznavalec volkov v Sloveniji. Političnih izjav ne želi komentirati. Opozarja pa na dvoje. Najprej na nezadovoljstvo nekaterih posameznikov, »ki izhaja iz strahu, da bi volk koga pojedel. Ta strah je nerealen, primerov, da bi volk pojedel ali napadel človeka, ni, seveda se kaj takšnega lahko zgodi, a bistveno več možnosti je, da kakšen vaški pes napade otroka, pa zato ne želimo iztrebiti psov.« Drugi razlog je realnejši. »Gre za škodo, ki jo povzročajo volkovi. A odstrel spet ni prava rešitev, nasprotno, raziskave so pokazale, da več volkov neposredno ne pomeni tudi več škode.« Kot poudarjajo na Zavodu za gozdove, smo imeli pred osmimi leti v Sloveniji 40 volkov, ki so napadli tudi do 600 živali v enem letu, danes je volčja populacija enkrat večja, pa je škodnih primerov enkrat ali celo dvakrat manj. Varovanje, ograje in drugi ukrepi delujejo. »Največ za volkove,« pravi Miha Krofel, »lahko naredimo ljudje. In smo že. Volk je med številnimi ljudmi na Primorskem in tudi Notranjskem sprejet, raziskave kažejo, da si ljudje želijo, da volkovi ostanejo v naravi.« Mimogrede, grožnje z uničenjem populacije vseh volkov v Sloveniji, grožnje z iztrebljanjem celotne vrste so nezakonite, varovanje narave in njene dediščine je v Sloveniji ustavna zapoved.

Zato naj vas Marjan Podobnik ne zavede. Ne zanimajo ga volkovi, ne zanimajo ga kmetje, ovce, koze, medvedi, otroci, ki jih je po gozdnih cestah strah hoditi k verouku, ne zanima ga niti minister Simon Zajc. Želi le, da bi se stranka SLS vrnila v parlament. Če je zato ubit kakšen volk ali medved več, toliko bolje … Drugo zborovanje ogroženih kmetov in Marjana Podobnika naj bi potekalo že ta konec tedna, tokrat je na vrsti Ilirska Bistrica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.