Darja Kocbek

20. 8. 2019  |  Družba

Kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti

Socializem za realiste. Vedeti je treba, da bo pot v socializem neprijetna. Idealnega modela, ki bi omogočil natančno načrtovanje vsega in v katerem bi vsakdo lahko počel, kar bi želel, ni.

© Pixabay / OpenClipart

V članku Socializem za realiste profesor na univerzi York v Torontu Sam Gindin skuša podati verodostojne odgovore na vprašanja, kakšna bi bila socialistična družba prihodnosti. To ne bi bila družba nekdanje Sovjetske zveze, brez načrtovanja pa kljub temu ne bi šlo. Ljudje hočejo načrtovanje, ker se je treba ukvarjati z okoljem, se odločiti, kaj bomo naredili. Takoj, ko začnemo govoriti o načrtovanju, je treba razmišljati o kontroli načrtovalcev, je povedal v pogovoru za Jacobin. Ko govorimo o delavcih, ki nadzirajo tovarno, je vprašanje, kako se to vključuje v širši načrt. Zakaj se ljudje preprosto ne združijo, ugotovijo, kaj potrebujejo in to naredijo.

Toda, če hočejo delati električna vozila, morajo vedeti, koliko jih skupnost hoče imeti, koliko aluminija potrebujejo, kje drugje bi jih še lahko uporabljali. V dinamični družbi si nekdo vedno premisli. V tem primeru je spet treba stopiti skupaj in prilagoditi načrt. Ker nihče noče ves čas sedeti na sestankih, je treba imeti mehanizem za to, da ljudje lahko izbirajo, za to, da uveljavljajo avtonomijo, kako kot posamezniki lahko izbirajo med različnimi deli, kako načrtovanje lahko deluje ne da bi postalo preveč birokratsko.

»Predstavljamo si lahko družbo, ki je ustvarjalna, ima svobodo, ceni ljudi, ki razvijajo svoje sposobnosti, v kateri ljudje lahko odločajo, ugotoviti pa moramo, kako to povezati,« pojasnjuje Sam Gindin. Pri tem je ključna država, ki je zgodovinsko nastala za reševanje problemov, da kapitalizem lahko deluje. Država ima vse ključno, da kapitalizem lahko deluje, nima pa zmogljivosti za razširitev demokracije. »Potrebujemo državo z zmogljivostmi, ki jih še nikoli ni imela,« pravi profesor. Razmišljati moramo, kaj bodo delavci počeli v okviru države. Ali bodo mislili samo nase ali kako lahko pomagajo vsakomur, ki ima problem. 

»Predstavljate si lahko, da boste hodili po ulici v svoji soseski s trgi, kjer boste lahko kupili sadje, popili kavo ali si privoščili obrok, si kupili oblačila. V družbi, ki je enakopravna, imajo ljudje temeljni dohodek in osnovne družbene dobrine, ti trgi ne bi bili grožnja sistemu.«

Sam Gindin, univerza York

Spremeniti je treba sindikate, same sebe, državo, ker potrebujemo mehanizem za koordinacijo, kako usmerjati vlaganja, usklajevati vložke in donose, usmerjati družbo na regionalni ravni, kako odločiti o hitri ukinitvi zasebnih dobrin in prehodu na svobodne in javne dobrine. Za vse to so potrebni administrativni mehanizmi. Vedeti je treba, da bo pot v socializem neprijetna. Če bo demokratična, bodo ljudje na določeni točki rekli, da nočejo več naprej. Treba jih bo prepričevati, da se jim izplača nadaljevati. Idealnega modela, ki bi omogočil natančno načrtovanje vsega in v katerem bi vsakdo lahko počel, kar bi želel, ni. Čisto vsega namreč ni mogoče predvideti. 

Sam Gindin nadalje razlaga, da bo prihodnja socialistična družba imela tako načrtovanje kot trge. Med njimi ne bo trga dela in kapitala. »Predstavljate si lahko, da boste hodili po ulici v svoji soseski s trgi, kjer boste lahko kupili sadje, popili kavo ali si privoščili obrok, si kupili oblačila. V družbi, ki je enakopravna, imajo ljudje temeljni dohodek in osnovne družbene dobrine, ti trgi ne bi bili grožnja sistemu,« pojasnjuje. Trga dela v tej družbi ne bo, ker je bistvo socializma v tem, da svojega dela ne prodajamo nekomu drugemu, ki ima nadzor nad tem, kako kot človeško bitje razvijamo svoje sposobnosti. Ponuja pa izbiro za ljudi, ki hočejo zamenjati službo.

Trga kapitala ne bo, ker kapitala ne bo mogoče naložiti tja, kjer nekomu zagotovi največji dobiček, ampak v podjetja, ki delajo slabše, da bi lahko ujela najboljše. Podjetja v socialistični družbi prihodnosti ne bodo konkurirala drugo drugemu, kakor konkurirajo v sedanji kapitalistični družbi.

Trga kapitala ne bo, ker kapitala ne bo mogoče naložiti tja, kjer nekomu zagotovi največji dobiček, ampak v podjetja, ki delajo slabše, da bi lahko ujela najboljše. Podjetja v socialistični družbi prihodnosti ne bodo konkurirala drugo drugemu.

Vsak sektor (zdravstvo, izobraževanje, proizvodnja, viri…) bo imel svet, katerega člane bodo volili zaposleni v podjetjih, ki bo izdeloval načrte za sektor na podlagi splošnega družbenega načrta. Tako bo mogoče razdeliti kapital v okviru sektorja, da bi izpolnili splošne načrte s ciljem povečati produktivnost in kakovost vseh podjetij v sektorju.

Gre za poskus vzpostavitve družbe, ki zagotavlja enakost v vseh ozirih. To je družba, kjer je vedno več dobrin brezplačnih, so javne dobrine. Istočasno naj bi ljudje prišli delat in trdo delali, selili naj bi se v druge skupnosti, ker je treba uravnotežiti rast. Za to bi obstajale spodbude, ki niso višja plača, ampak recimo spodobna stanovanja.

Sprejeti bo treba veliko odločitev, zlasti o izbiri med prostim časom in delom, o obliki dela, pa tudi regionalnem in urbanem razvoju. Za vse to bo treba imeti spodbude, ki pa jih bo treba omejiti, saj si nihče naj ne bi kopičil bogastva, neenakost pa bi odpravili s ponudbo družbenih dobrin. Ko to dosežemo, bo majhna spodbuda lahko dovolj, da bo nekdo nekaj naredil. 

Ljudi je treba prepričati, da socializem ni utopija, je realna možnost, jih spodbuditi, da o tem začnejo razmišljati, hkrati pa jim tudi povedati, da pot do tja ni lahka, pravi Sam Gindin. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.