Ženske za štedilnike?

Polovica ljudi v Sloveniji meni, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma 

Več kot polovica ljudi v Sloveniji, točneje kar 55 odstotkov, meni, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za dom in družino.

S tolikšnim odstotkom ljudi s takšnim prepričanjem se med članicami Evropske unije (EU) uvrščamo v družbo vzhodnoevropskih držav. Teh podatkov niso zbrali s spletno anketo, temveč so navedeni v uradnem poročilu evropske komisije za lansko leto, ki temelji na konkretnih statistikah. Kaj nam to pove o sodobni slovenski družbi? Smo res tako nazadnjaški, konservativni?

»Glede na trenutno dogajanje v Evropi in svetu nas retradicionalizacija družbe ne preseneča, saj je v kriznih obdobjih oziroma obdobjih sprememb vedno zaznati odmik od enakopravnosti, ker naj bi se red povrnil tako, da se vrnemo v ’ dobre stare čase’. Predstava o tem, kaj so bili dobri stari časi in za koga so bili dobri, je seveda zelo idealizirana in popačena,« menijo v uredništvu spletnega portala Spol.si, ki se analitično odziva na neenakost spolov, pojave seksizma in reprodukcijo stereotipov. Dodajajo, da so bili ti »dobri stari časi« gotovo boljši za bogatejše, ki so imeli dovolj premoženja, da so vzdrževali celotno družino, drugje je bilo težko, delali so vsi – z otroki vred. »Ideal, o katerem se govori, v bistvu nikoli ni obstajal kot nekaj množičnega, sploh ne za večino prebivalstva. Ekonomska neodvisnost vsakega človeka je temelj za svobodno in avtonomno življenje. Očitno je na udaru trenutno prav to.«

Publicistka Simona Rebolj, ki v svojih besedilih že leta analizira položaj žensk v družbi, pojasnjuje, da težava tiči v tem, da se ženska danes še zmeraj obravnava kot ključna nosilka reprodukcijske vloge, moški v vlogi očeta pa še vedno ne občutijo dovolj soodgovornosti. »Tudi če je moški teoretično izrazito naklonjen enakopravnosti žensk v vseh pogledih, zelo pogosto goji mnenje, da je starševstvo nekaj, kar v predšolskem obdobju otrok izrazito pripada ženski. Mnenje, ki je sicer značilno za zastarelo patriarhalno ideologijo, ostaja enako, le da v sodobni različici, ki naj bi bila antišovinistična, moški dojema specifičnost ženske vloge v odnosu do otroka kot svoje posebej naklonjeno razumevanje ženske.« Gre za spretnost interpretacije, za zvijačo, ki je v bistvu enaka patriarhalni ureditvi. »Ženska lahko ostaja sama z otrokom, ne da bi moški pri tem imel slabo vest,« poudarja Simona Rebolj in dodaja, da je nemogoče pričakovati, da bi moški na trgu dela dojemali ženske kot enakopravne sodelavke, ki enakovredno posegajo tudi po najvišjih položajih, če v zasebni sferi enakovrednih odnosov niso vajeni.

Analiza je sicer pokazala, da je odstotek ljudi, ki so prepričani, da je najpomembnejša vloga ženske doma, najmanjši v skandinavskih državah (Švedska, Danska, Nizozemska – vse pod 15 odstotkov). Slovenijo je pri tej raziskavi prehitela celo tradicionalistična Italija (51 odstotkov), družbo pa ji dela katoliška Hrvaška (60 odstotkov). Na samem repu lestvice so se znašle konservativna Poljska s 77 odstotki, Orbánova Madžarska z 78 odstotki in Bolgarija z 81 odstotki.