Darja Kocbek

2. 9. 2019  |  Svet

Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma

Založniška hiša Marvel Comics je z argumentom, da želi biti apolitična, zavrnila objavo eseja stripovskega risarja in urednika Arta Spiegelmana, njen nekdanji predsednik uprave pa je pravkar Donaldu Trumpu nakazal denar za predsedniško kampanjo leta 2020

Superjunak Captain America udari Hitlerja

Superjunak Captain America udari Hitlerja
© Marvel Comics

S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov.

Oktobra 1939 je natisnil 80 tisoč izvodov stripa Marvel, ki so ga ljudje razgrabili, zato ga je ponatisnil v 800 tisoč izvodih. Vsebino je prispevala družba Funnies, ki je novim založnikom ponujala stripe od koncepta do končnega izdelka. Ta »trgovina« je imela nekaj skupnega s tovarnami oblačil s slabimi delovnimi razmerami, v katerih so bili zaposleni družinski člani umetnikov. Bila je bolj industrija kot umetnost.

Zaposlovala je mlade, stare pisune, celo ženske, temnopolte in druge vsiljivce. Ti vsiljivci so po Spiegelmanovih besedah morali ustvarjati rasistične in seksistične stereotipe, ki so bili v tem mediju že ves čas standard. Pomembno se mu zdi izpostaviti tudi to, da so bili začetniki tega medija s sedežem v New Yorku pretežno Judi in pripadniki manjšin. 

Mladi judovski ustvarjalci prvih superjunakov so pričarali mistične, tako rekoč bogu enake sekularne rešitelje gospodarskih težav, s katerimi so se soočali v času velike depresije in so dali vedeti, da se bliža neizogibna globalna vojna. Stripi so bralcem omogočali umik v domišljijo in poosebljenje neranljivih junakov.

Celotna generacija priseljencev in njihovih otrok se je zavedala rasti antisemitizma v Nemčiji. Ustvarili so ameriškega nadčloveka, ki se je boril za narod, ki vsaj uradno sprejema »vaše utrujene, revne, nagnetene množice, ki hrepenijo po svobodi …«. 

Mladi judovski ustvarjalci prvih superjunakov so pričarali mistične, tako rekoč bogu enake sekularne rešitelje gospodarskih težav, s katerimi so se soočali v času velike depresije in so dali vedeti, da se bliža neizogibna globalna vojna. Stripi so bralcem omogočali umik v domišljijo in poosebljenje neranljivih junakov. Auschwitz in Hirošima sta večja kataklizma v obliki črnih stripov kot dogodki v našem realnem svetu. V današnjem realnem svetu Red Skull ( Rdeča lobanja), največji zločinski zlobnež serije Stotnik Amerika (Captain America), živi na platnih, Oranžna lobanja (Orange Skull) pa preganja Ameriko.

»Spet sem se moral naučiti, da je vse politično … tako kot superjunak Captain America udari Hitlerja na gobec.«

Mednarodni fašizem spet na veliko grozi in posledice svetovne gospodarske krize iz leta 2008 so nas pripeljale do točke, ko se konec sveta realno zdi mogoč. Vsi smo se prelevili v nemočne otroke, ki se bojijo sil, močnejših, kot si lahko zamišljamo. Rešitve iščemo v superjunakih, ki letajo na zaslonih naše dežele sanj.

Ob tem ko so vsebine iz stripov ugrabile kino, se je njihova oblika vtihotapila v tisto, kar je ostalo od naše literarne kulture.

Ko se je založba Folio Society, od leta 1947 založnik luksuznih ilustriranih knjig, odločila izdati zbirko Marvelovih stripov iz zlatega obdobja, je Arta Spiegelmana povabila, naj napiše uvod. Ko je konec junija oddal svoj esej, mu je urednik založbe dejal, da skuša Marvel Comics (sozaložnik knjige) biti »apolitičen«, zato v svojih publikacijah ne dovoljuje objave političnih stališč. Zaradi tega je urednik od Spiegelmana  zahteval, naj umakne ali popravi del eseja, v katerem navaja Rdečo lobanjo. Če tega ne bo naredil, njegovega eseja ne bodo objavili kot uvod serije. Art Spiegelman se je odločil za umik svojega eseja.

Mednarodni fašizem spet na veliko grozi in posledice svetovne gospodarske krize iz leta 2008 so nas pripeljale do točke, ko se konec sveta realno zdi mogoč.

Čez nekaj časa pa je naletel na novico, da je milijarder in nekdanji predsednik uprave Marvel Entertainment, Isaac »Ike« Perlmutter kot dolgoletni prijatelj, vplivni in neuradni svetovalec predsednika ZDA Donalda Trumpa, skupaj s soprogo za Trumpovo kampanjo za predsedniške volitve v letu 2020 daroval najvišji dovoljeni znesek 360.000 dolarjev. »Spet sem se moral naučiti, da je vse politično … tako kot superjunak Captain America udari Hitlerja na gobec,« ob tem ugotavlja Spiegelman.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.