Darja Kocbek

3. 9. 2019  |  Svet

Kdo v resnici uničuje pragozd

Čas je za resnico o uničevanju amazonskega pragozda. Pravo vprašanje pa se glasi, ali imamo dovolj časa?

Amazonski pragozd v plamenih

Amazonski pragozd v plamenih
© CNN / YouTube

V večini poročil o požarih v amazonskem pragozdu je mogoče brati o krivcih. Med njimi naj bi bili rančarji in drvarji, pa desničarska oblast brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ker ne sprejme zakonodaje za zaščito amazonskega pragozda.

Hollywoodski igralec Leonardo DiCaprio predlaga, da je treba prenehati jesti meso, drugi vidijo rešitev v obsežnejšem recikliranju, osveščanju, pritisku na politike. Ustanovitelj in predsednik uprave spletnega trgovca Amazon in najbogatejši človek na svetu Jeff Bezos predlaga celo privatizacijo pragozda.

Anthony Pahnke, profesor mednarodnih odnosov na državni univerzi San Francisco, na portalu Counterpunch izpostavlja, da imajo te rešitve pomembne pomanjkljivosti. Če prenehamo jesti meso, ne vemo, ali prizadenemo velikega brazilskega farmarja ali revnega brazilskega kmeta. Nekatere študije so pokazale, da določene oblike kmetovanja lahko pripomorejo k reševanju problema podnebnih sprememb. Če bi amazonski pragozd privatizirali, se lahko zgodi, da bi ga kasneje razparcelirali in ponovno razprodali farmarjem in drvarjem, morda turistični industriji. Vprašanje je, kaj zahtevati od politikov.

Če bi amazonski pragozd privatizirali, se lahko zgodi, da bi ga kasneje razparcelirali in ponovno razprodali farmarjem in drvarjem, morda turistični industriji.

»Če ne vemo, kako pritisniti na prave deležnike, ki so povezani z uničevanjem amazonskega pragozda, so naša prizadevanja zaman,« opozarja profesor Anthony Pahnke. Tako je najprej treba vedeti , kateri kmetje so vpleteni v uničevanje gozda. Ker je posameznike težko določiti, vidi rešitev v uporabi označbe države izvora v kmetijstvu. V tem primeru bi kupci v trgovini lahko bojkotirali brazilsko govedino, za ZDA navaja profesor Pahnke. V trgovinah v Sloveniji tega mesa ni veliko, je pa meso živali rejenih doma in drugih članicah EU (govedo, prašiči, perutnina, tudi ribe v ribogojnicah), ki so pitane v glavnem s sojo iz Južne Amerike, v veliki meri tudi iz Brazilije, ki je največja proizvajalka soje na svetu. Nasploh med predpakiranimi živili na trgovskih policah tako rekoč ni takšnega, ki ne bi vsebovalo soje. To sojo brazilski farmarji pridelujejo na plantažah, ki jih pridobivajo s krčenjem pragozda.

Za uničenje pragozda ni odgovoren samo en deležnik, ampak dobavne verige koncernov.

Profesor Pahnke navaja, da za uničenje pragozda ni odgovoren samo en deležnik, ampak dobavne verige koncernov. Leonardo DiCaprio nas lahko poziva, naj prenehamo jesti meso, toda dokler ne vemo, od kod prihaja krava, tak bojkot ne bo učinkovit. Ukrep je lahko učinkovit le, če bojkotiramo posamezna podjetja v okviru globalnih dobavnih verig. Ostaja pa vprašanje, ali imamo dovolj časa, da prisilimo koncerne in režim brazilskega predsednika Bolsonara, da prenehajo uničevati svetovna pljuča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.