Darja Kocbek

4. 9. 2019  |  Svet

Ko tudi srednjemu sloju grozi bankrot

Včasih so s kreditnimi karticami kupovali božična darila, zdaj jih potrebujejo za plačilo računov za elektriko, telefon, nakup hrane, ... 

© Needpix.com / Westfrisco (pixabay.com)

Argentina je zaradi hude devalvacije pesa in posledično vse globlje finančne krize v državi uvedla več izrednih ukrepov. V centralni banki so pojasnili, da so izredni ukrepi nujni za ohranitev stabilnosti pesa, vlada pa je sporočila, da so se na ta način odzvali tudi, da bi zagotovili normalno delovanje gospodarstva ter zaščitili raven zaposlenosti in potrošnike. Da bi ustavila stopnjevanje krize, se je Argentina s prošnjo za odlog poplačila državnega dolga obrnila tudi na Mednarodni denarni sklad (IMF).

Finančna kriza je v tej južnoameriški državi izbruhnila po avgustovskih primarnih volitvah, na katerih je nekdanji vodja kabineta nekdanje predsednice Cristine Kirchner, Alberto Fernandez, močno premagal sedanjega predsednika Macrija. Peso je posledično padel na najnižjo raven v zgodovini. Argentinci imajo že tradicionalno slabo zaupanje v nacionalno valuto in prihranke redno menjajo v dolarje, poroča STA.

Argentinsko gospodarstvo je šibko in je v globoki recesiji. V prvem četrtletju letošnjega leta se je skrčilo za 5,8 odstotka, v celotnem lanskem letu pa za 2,5 odstotka. Država je prvo letošnje polletje sklenila z 22-odstotno inflacijo, kar predstavlja eno najvišjih rasti cen življenjskih potrebščin na svetu. Z revščino se spopada kar 32 odstotkov prebivalcev. Pred vrati je tako grožnja pred petim delnim bankrotom v 30 letih.

Z revščino se spopada kar 32 odstotkov prebivalcev.

Dolgovi, ki so si jih nabrali prek kreditnih kartic, neplačanih računov za zdravstvene storitve in zasebne šole, po poročanju France 24 enako kot državo stiskajo tudi pripadnike srednjega sloja. »Ne moreva vsega plačati, počasi se potapljava,« pravi Monica, 42-letna odvetnica iz prestolnice Buenos Aires. S soprogom računovodjem se pogrezata v močvirju računov. Enako kot številni njuni prijatelji v državi, kjer letna inflacija presega 50 odstotkov, življenjski standard družine ohranjata z zadolževanjem. 

Ker nista imela prihrankov, sta pred tremi leti začela dnevne izdatke pokrivati s krediti. »Včasih smo s kreditnimi karticami kupovali božična darila, zdaj jih potrebujemo za plačilo računov za elektriko, telefon, nakup hrane, vse,« razlaga Monica, ki priimka noče povedati, ker jo je sram. Dokler sta lahko, sta s soprogom dolg poplačala na koncu meseca. Zdaj sta zaradi oderuških obresti pred propadom. 

Da bi lahko ohranila družinski avtomobil, ga vozita na zemeljski plin, ki je za polovico cenejši od bencina. Da bi prihranila stroške za frizerja, se je Monica naučila sama striči in barvati lase. S soprogom imata lastno stanovanje in zaposlitev. Zadolževati sta se prisiljena s petimi kreditnimi karticami. 

Miguel, 50-letni čistilec pisarn, ima enake skrbi zaradi dolgov, ki mu ponoči ne dajo spati. V treh letih je najel štiri kredite. Dva za poplačilo dolga od kreditne kartice in dva za poplačilo drugih dolgov zaradi velikega dviga obresti. Polovico mesečne plače, ki znaša 30,000 pesov (508 ameriških dolarjev), porabi za poplačilo dolgov. Zaradi znižanja tečaja pesa, ima preračunano v dolarje, za polovico nižjo plačo, kot jo je imel pred letom dni. Da bi prihranil stroške za prevoz, del dnevnih poti opravi s kolesom. »Tako na mesec porabim 300 pesov (5 dolarjev), sicer bi jih porabil enkrat več,« razlaga. Soproge in mladoletne hčere ne more nikamor povabiti, ne more jima privoščiti nobenega priboljška. 

50-letni čistilec pisarn je v treh letih najel štiri kredite. Dva za poplačilo dolga od kreditne kartice in dva za poplačilo drugih dolgov zaradi velikega dviga obresti. Polovico mesečne plače porabi za poplačilo dolgov.

Vsaj najemnine mu ni treba plačevati, kot jo mora 45-letna Claudija. Podjetje, kjer je bila zaposlena, so enako kot številna druga zaradi varčevalnih ukrepov predsednika Mauricija Macrija leta 2017 zaprli. Z otrokoma se je morala preseliti v garsonjero. »Potem ko sem vodila 40 trgovin, zdaj honorarno opravljam gospodinjska dela,« pojasnjuje. Hči je lani morala izpisati iz zasebne šole in jo vpisati v javno z menzo. »Vedno ji dovolijo, da prinese domov dodaten obrok,« razlaga in se zaradi tega počuti osramočeno. Sama za večerjo včasih popije le sladkano vodo, ker ji ponos ne da, da bi v menzi, kjer se prehranjuje njen sin, prosila za miloščino. »Šoli dolgujem 35,000 pesov (580 dolarjev) in banki 30,000 pesov. Sem brez prebite pare, enako kot država,« razlaga.

Frankfurter Allgemeine poroča, da je bila Argentina pred 100 leti država z velikimi gospodarskimi možnostmi. V zadnjih letih izrabo teh možnosti onemogoča politična nestabilnost, njena posledica so ponavljajoče se gospodarske in valutne krize. 

V Neue Zürcher Zeitung razlagajo, da je Argentina morala pogoltniti veliko udarcev. Okrog leta 1900 je bila bogata država, a bogastvo je bilo zelo neenakomerno porazdeljeno. Majhno število veleposestnikov je bilo med najbogatejšimi ljudmi na svetu. Kmete z veliko zemlje je zanimala predvsem poceni delovna sila, nikakor izobrazba večine ljudi. To se je državi maščevalo, kajti brez dobrega izobraževalnega sistema ni mogla razviti konkurenčne industrije. V času debelih krav je imela koristi od uvoza tuje tehnologije in priseljencev. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.