Izgubljeni s prevodom
Usoda prosilcev za azil ni toliko odvisna od posameznega policista ali uradne osebe ministrstva za notranje zadeve, kot je od prevajalca v policijskih (predvsem obmejnih) in kasneje azilnih postopkih
Sporazumevanje beguncev in humanitarnih delavcev, ko je jezikovna bariera prevelika. Prizor iz časov begunske krize konec leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo večje število ljudi.
© Borut Krajnc
Sira, tudi sama nekoč begunka, dela kot prevajalka za več jezikov v azilnih postopkih. V zameno za (begunski) denar resnične zgodbe prosilcev za azil spreminja v zgodbe, na podlagi katerih je pridobitev statusa begunca skorajda zagotovljena. Sira je osrednji lik v filmu Le temps des égarés (Doba izgubljenih op.p.) in zgodba se dogaja v Franciji. A eno od sporočil fikcije je v tem primeru tudi povsem realna, bistvena, pogosto odločilna vloga, ki jo imajo prevajalci v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite, v azilnih postopkih. »Usoda beguncev ni v njihovih rokah ali v rokah odločevalcev na strani države, pač pa v rokah prevajalca v konkretnem azilnem postopku,« je lani ob tem času za Mladino povedal iranski begunec Ramin Shadani, ki je v času begunske krize konec leta 2015 delal kot prevajalec za UNHCR ter kasneje za Slovensko filantropijo.