Staš Zgonik

13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Družba

Komplikacija Kemis

Kaj pomeni razveljavitev odločbe inšpektorata o rušenju? 

Požar v Kemisu maja 2017, v katerem je zgorelo skoraj 500 ton nevarnih odpadkov

Požar v Kemisu maja 2017, v katerem je zgorelo skoraj 500 ton nevarnih odpadkov
© Gašper Tominc

Na začetku avgusta je gradbeni inšpektor družbi Kemis na Vrhniki naložil takojšnjo ustavitev nelegalne gradnje, ustavitev obratovanja in odstranitev nelegalno zgrajenih objektov. V Kemisu so se pripravljali na prenehanje obratovanja. Podjetja, ki jim oddajajo nevarne odpadke, so bila zaskrbljena zaradi morebitnega kopičenja odpadkov, zato je okoljsko ministrstvo iskalo rezervne zmogljivosti za prevzem in obdelavo nevarnih odpadkov. Kemis se je na odločbo inšpektorata pritožil, v postopku jih zastopa odvetniška pisarna Mira Senice.

Prejšnji teden je okoljsko ministrstvo, ki v postopku nastopa kot drugostopenjski organ, inšpekcijsko odločbo o prenehanju obratovanja in rušenju razveljavilo in jo poslalo v ponovno obravnavo. Je torej poslovanje Kemisa rešeno?

Po požaru leta 2017, ki je uničil dobršen del njihovega obrata, so v Kemisu objekte prenovili in jim dodali sistem za gašenje požara, s katerim naj bi zagotovili, da se tak požar ne more več zgoditi. Zgradili so tudi podzemni zadrževalnik požarne vode, ki bi v primeru gašenja preprečil razlivanje nevarnih snovi v potok Tojnica. A vse to so storili brez pridobitve gradbenega dovoljenja. Prepričani so bili namreč, da lahko gradbena dela izvedejo v skladu s četrtim odstavkom prvega člena zakona o graditvi objektov, ki pridobitve gradbenega dovoljenja ne zahteva v primeru gradnje objektov, »ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice«.

Gradbeni inšpektor se je v odločbi sicer strinjal, da obnova objektov po požaru spada med tovrstne izjeme, a ker so v Kemisu z gradnjo dodatnega zadrževalnika požarne vode presegli gabarite prvotnega gradbenega dovoljenja, je objekt označil za nelegalno gradnjo.

Na ministrstvu se s tovrstno interpretacijo zakonodaje niso povsem strinjali. Izjema, ki dovoljuje gradnjo objektov za preprečitev grozečih naravnih nesreč, je bila po njihovem mnenju v primeru Kemisa uporabljena preširoko, saj so tovrstne izjeme dopustne zgolj za gradnjo, ki naj bi preprečila neposredno ogroženost. Nikakor pa med te izjeme, kar kaže tudi sodna praksa, ni mogoče šteti nadgradnje varnostnih sistemov v okviru obnove objekta po nesreči. Ministrstvo tako v izdani odločbi pritrjuje gradbenemu inšpektorju, da je podzemni zbiralnik požarne vode nezakonita gradnja, vendar pa oporeka zaključku, da bi za nelegalno gradnjo obveljalo celotno Kemisovo poslopje.

Inšpektorji bodo morali v ponovljenem postopku ugotoviti, ali so po požaru rekonstruirani objekti zgolj obnovljeni ali zgrajeni na novo. Če gre za obnovo brez gradbenega dovoljenja, bodo morali odrediti le odstranitev obnovljenih delov objekta oziroma vzpostavitev prvotnega stanja. Če pa bodo ugotovili, da je poseg tako velik, da gre dejansko za novogradnjo, bodo lahko naložili odstranitev objekta v celoti.

Inšpektorat ima za izvedbo ponovljenega postopka na voljo 30 dni. Kemisovo nadaljnje obratovanje je kljub razveljavitvi inšpekcijske odločbe še vedno na zelo trhlih temeljih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.