Jadranska turistična arhitektura

Razvoj turizma z arhitekturo in urbanizmom

Hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi, zgrajen v osemdesetih letih (arh. Janez Kobe), povzema strukturo dalmatinskega mesteca z nizkimi stavbami vzdolž osrednje ulice z javnim programom v pritličju. Ulica in mirni atriji za njo so bujno ozelenjeni.

Hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi, zgrajen v osemdesetih letih (arh. Janez Kobe), povzema strukturo dalmatinskega mesteca z nizkimi stavbami vzdolž osrednje ulice z javnim programom v pritličju. Ulica in mirni atriji za njo so bujno ozelenjeni.
© Nejc Černigoj

Z nedavno razstavo v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA smo dočakali splošno potrditev kakovosti modernistične arhitekture iz obdobja socialistične Jugoslavije. A pri tem, ko so z naslovnic uglednih tujih revij v fotografski popolnosti zasijali nam vsem dobro znani stavbe, soseske, spomeniki in celo kioski, smo nekoliko spregledali številne vsebinske ugotovitve, izpeljane iz razstave, med drugim o arhitekturi turističnih objektov in naselij na jugoslovanski obali. O njej je bilo doslej znanega bolj malo, sploh med mlajšo generacijo, ki je zamudila fenomen sindikalnega turizma oziroma se je s temi turističnimi kompleksi seznanila, ko so bili že močno dotrajani ali povsem predelani. Kljub temu velja tedanja turistična gradnja za vrhunsko v najširšem smislu, vse od kakovosti arhitekturnega oblikovanja do premišljenega lotevanja urbanizacije tedaj še redko poseljenih predelov države, kjer je bila posebna skrb namenjena varovanju in ohranjanju naravnih vrednot in iskanju ravnovesja med novim in tistim, kar je stalo že prej. Lahko bi celo rekli, da je šlo za trajnostni način, desetletja preden je ta postal osrednje načelo razvojnih politik – a žal preredko tudi prakse. Prav zato bi veljalo obnoviti nekatere vidike tedanjega razmišljanja o turistični arhitekturi in urbanizmu – danes celo bolj kot kadarkoli prej, saj panoga doživlja bliskovito rast.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.