Uničevanje državnega sovražnika št. 1

Če Juliana Assangea nihče ne mara in oblasti javnost prepričajo, da je posiljevalec, heker, vohun, narcis, ki ne skrbi za svojo mačko, postane za ljudi bolj sprejemljivo, da si zasluži obsodbo 

Scott Morrison je po desetletju prvi predsednik avstralske vlade, ki ga je ameriški predsednik pogostil z državniško večerjo. Ob uradnem obisku v ZDA pogovorov o rojaku ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu ni imel na dnevnem redu. Assangejeva avstralska odvetnica Jennifer Robinson je za avstralsko javno RTV Special Broadcasting Corporation dejala, da bi Morrison predsedniku ZDA Donaldu Trumpu moral izraziti skrb, ker avstralskemu državljanu zato, ker je objavil resnične informacije, grozi izročitev ZDA.

Scott Morrison odvetničinega poziva ni upošteval. To ni prvi poziv v zvezi z Assangejem, ki ga je preslišal, na World Socialist Web Site piše Oscar Grenfell. Lani je zavrnil poziv igralke in aktivistke Pamele Anderson, naj njegova vlada pomaga Assangeju, letos ga je eden od novinarjev vprašal, ali bo na vrhu G20 junija odprl vprašanje o Assangeju, v odgovor se mu je samo zarežal. Morrisonovo zavračanje obrambe Assangeja je v skladu z ravnanjem celotne politične in medijske elite, ki se je zbližala z ameriškim imperializmom. Če bi ga aretiral kitajski, ruski ali iranski režim, bi bil njihov odziv nedvomno povsem drugačen. Ministri bi z nujnimi diplomatskimi notami zahtevali pojasnila, hinavsko bi razlagali, da so odgovorni za avstralskega državljana, ki po krivici sedi v zaporu v tujini.

Tako so se pred kratkim odzvali na objavo novice, da so trije avstralski državljani na podlagi obtožb o vohunjenju zaprti v Iranu. Scott Morrison in njegovi ministri so protestirali, ker je kitajski režim zaprl disidenta Yanga Hengjuna, ki je tudi avstralski državljan, piše Oscar Grenfell.

ZDA od Veliki Britanije zahtevajo izročitev 48-letnega Assangeja med drugim zaradi izdaje vladnih skrivnosti. Glavno zaslišanje v zvezi z morebitno izročitvijo ZDA je v Veliki Britaniji predvideno naslednje leto; začelo naj bi se 25. februarja.

Sodnica westminstrskega sodišča Vanessa Baraitser je v tem mesecu razsodila, da mora Assange zaradi svoje zgodovine bega ostati za zapahi v Veliki Britaniji tudi po preteku kazni, ki so mu jo izrekli zaradi kršitve pogojnega izpusta. Po izteku kazni 22. septembra se mu je status iz zapornika spremenil v status osebe, ki ji grozi izročitev, je pojasnila.

ZDA od Veliki Britanije zahtevajo izročitev 48-letnega Assangeja med drugim zaradi izdaje vladnih skrivnosti. Glavno zaslišanje v zvezi z morebitno izročitvijo ZDA je v Veliki Britaniji po poročanju STA predvideno naslednje leto; začelo naj bi se 25. februarja. Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, in vohunstva. V primeru, da ga bodo spoznali za krivega, mu grozi 175 let zapora. Wikileaks, ki ga je leta 2006 ustanovil Assange, je med drugim leta 2010 objavil zaupne depeše ameriških diplomatov.

Maja je posebni poročevalec OZN o mučenju Nils Melzer zatrdil, da je Julian Assange žrtev psihičnega mučenja medijev, sodnikov in politikov. V pogovoru za Morning Star je pred dnevi dejal, da v postopku proti Assangeju ne gre za pravo, ampak za politiko. Poskusi za zmago v sodni dvorani so bili deset let neuspešni, ker je že na začetku bila sprejeta politična odločitev. Vse vpletene države so mu sistematično kršile pravico do poštenega sojenja. Če bi odločali po zakonu, nikoli ne bi bil obsojen kršitve pogojnega izpusta zgolj zato, ker je prosil in dobil politično zatočišče na ekvatorskem veleposlaništvu v Londonu. ZDA pa ne bi zahtevale njegove izročitve in obsodbe preprosto zato, ker je opravljal delo preiskovalnega novinarja, pravi Melzer.

Vse vpletene države so mu sistematično kršile pravico do poštenega sojenja. Če bi odločali po zakonu, nikoli ne bi bil obsojen kršitve pogojnega izpusta zgolj zato, ker je prosil in dobil politično zatočišče na ekvatorskem veleposlaništvu v Londonu.

Če prvega žvižgača WikiLeaksa nihče ne mara in javnost meni, da je posiljevalec, heker, vohun, narcis, ki ne skrbi za svojo mačko, postane za ljudi bolj sprejemljivo, da si zasluži obsodbo. Toda, ko bo precedens narejen, ga bo mogoče uporabiti proti kateremu koli novinarju in bo tudi uporabljen. V tem primeru bo na voljo potrditev pravosodnega organa, da je vsak novinar, ki objavi informacije, ki jih država opredeli kot zaupne, vohun, zato ga je treba do konca življenja poslati za zapahe, opozarja Melzer. To pa ni prihodnost, v kateri bi želeli živeti.

Oscar Grenfell prav tako svari, da bi uspešna obtožba v ZDA bila zelena luč za tamkajšnjo vlado, da lahko zahteva izročitev novinarjev, ki kjerkoli po svetu razkrijejo njene umazane spletke in nelegalne vojaške operacije.

Stefaniji Maurizi, novinarki italijanskega dnevnika La Repubblica, pa je britansko sodišče pred dnevi zavrnilo zahtevo za izročitev dokumentacije o korespondenci med britanskim tožilstvom ter švedskimi in ameriškimi oblastmi, ki zahtevajo izročitev Juliana Assangeja. Za Press Gazette je izjavila, da ne bo odnehala, ker »potrebujemo transparentnost in pregled primera Assange in Wikileaks, kar lahko zagotovijo edino mediji z dostopom do celotne dokumentacije«. Stefania Maurizi zahteva dostop o dokumentacije o korespondenci na podlagi zakona o svobodi govora.