Darja Kocbek

 |  Svet

Zakaj niso zaznali napada dronov

Kaj lahko razberemo iz nedavnega napada brezpilotnih letal na naftne objekte 

© YouTube

Velika Britanija, Nemčija in Francija so v New Yorku v skupni izjavi sporočile, da je Iran odgovoren za nedavni napad na savdske naftne objekte, čeprav so odgovornost prevzeli jemenski Hutiji. Voditelji treh držav so Iran pozvali, naj privoli v nova pogajanja o svojem jedrskem in raketnem programu.

Boris Johnson, Angela Merkel in Emmanuel Macron so sporočili, da ni druge sprejemljive razlage, kot da je Iran odgovoren za napad, čeprav podpirajo preiskave, ki še potekajo. »Napočil je čas, da Iran sprejme pogajanja o dolgoročnem okvirju svojega jedrskega programa kakor tudi o vprašanjih regionalne varnosti vključno z raketnim programom,« je po poročanju STA sporočila evropska trojica.

Strokovnjaki ob tem pojasnjujejo, zakaj Savdska Arabija enega svojih najpomembnejših ciljev pred napadom ni mogla zaščititi, ob tem ko vsako leto porabi milijarde dolarjev za nakup visoko tehnološkega orožja in je med štirimi državami na svetu, ki porabijo največ denarja za nakup orožja. Daleč največ ga kupi od ZDA, med največjimi prodajalci so tudi Britanci in Francozi, do lani tudi Nemčija.

Savdska Arabija si tudi z dolarji, ki jih zasluži s prodajo nafte, ne more privoščiti obrambe pred številnimi poceni narejenimi brezpilotnimi letali. Samo ena ameriška raketa patriot namreč stane vsaj milijon dolarjev.

Dr. Mauro Gilli, raziskovalec na centru za varnostne študije v Zürichu, je za TRT World pojasnil, da večina orožja, ki ga Savdska Arabija kupuje, ne omogoča obrambe pred napadi z brezpilotnimi letali. Veliko ima tankov, helikopterjev in letal, ki niso učinkovita obramba proti tovrstnim napadom. Brezpilotna letala letijo na zelo nizkih višinah in so majhna, zato jih je težko zaznati.

Omar Lamrani, strokovnjak za orožje na teksaškem inštitutu Stratfor, razlaga, da nobena zračna obramba najbrž ni sposobna preprečiti takšnih napadov. Savdska obramba je sestrelila veliko brezpilotnih letal in raket, več jih ne more prestreči, saj gre za veliko državo z veliko zračnega prostora za varovati. Pri tem je treba upoštevati še stroške. Tudi z dolarji, ki jih zasluži s prodajo nafte, si ne more privoščiti obrambe pred številnimi poceni narejenimi brezpilotnimi letali. Samo ena ameriška raketa patriot namreč stane vsaj milijon dolarjev.

Wim Zwijnenburg iz nizozemske mirovne organizacije PAX opozarja, da ne gre prehitro soditi, kdo stoji za nedavnim napadom na savdska naftna polja, špekulacije služijo samo političnim namenom. Vpletenost Irana se zdi verjetna, saj jemenski Hutiji ali katera druga skupina ne zna narediti lastnih brezpilotnih letal. Tista, ki jih uporabljajo Hutiji, imajo sestavne dele, ki jih je zlahka mogoče kupiti prek spleta. Motorje kitajski spletni trgovec Alibaba recimo prodaja za 1500 dolarjev. Brezpilotnega letala ni težko sestaviti, treba pa je imeti letalsko in vojaško znanje za njihovo upravljanje in izvedbo napadov, pojasnjuje Zwijnenburg.

Nove tehnologije, razvite po koncu hladne vojne, povečujejo možnosti in s tem tudi pripravljenost šibkih, da se uprejo močnim.

Opozarja še, da nobena informacija, ki je na voljo, strokovnjakom ne pomaga ugotoviti, kdo stoji za napadom, vsak ukrep, ki ni podkrepljen z dokazi, lahko hitro pripelje do zaostritve razmer v regiji. Zato so pogajanja zdaj najboljša rešitev.

Paul Rogers, profesor na britanski univerzi Bradford, na portalu Open Democracy razlaga, da napad na savdska naftna polja kaže, kako hitro se spreminja vojskovanje šibkih. Če so brezpilotna letala savdska naftna polja res napadla neposredno iz Irana, zakaj jih zahodne sile niso zaznale? Zlasti ZDA imajo v bližini svoje sile in vojaško bazo. Odgovor je hiter razvoj oboroženih brezpilotnih letal. Ameriški vojaški analitik Roger Barnett je leta 1992 napisal, da nove tehnologije, razvite po koncu hladne vojne, povečujejo možnosti in s tem tudi pripravljenost šibkih, da se uprejo močnim.

-z5qaRevc88

t8z3cOf6NlE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.