Vasja Jager

27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Politika

Čast po mariborsko

»Raje črno pogorišče kot slovenski Maribor,« je pel Hitlerjev poet, dolgoletni častni meščan Maribora

Ottokar Kernstock, avguštinski duhovnik, častni občan Maribora, ki je iz njega preganjal Slovence

Ottokar Kernstock, avguštinski duhovnik, častni občan Maribora, ki je iz njega preganjal Slovence

Česar ni želel storiti Franc Kangler, je v Mariboru sedaj izpeljal župan Saša Arsenović: na predlog predsednika Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje Igorja Jurišiča je po 111 letih odvzel status častnega meščana nacističnemu pesniku Ottokarju Kernstocku. Po podpori Paradi ponosa gre za novo pomembno sporočilo, s katerim Arsenovićeva ekipa prekinja tradicijo nestrpnosti v mestu. Predlog bo postal pravnomočen, ko ga bo na naslednji seji potrdil mestni svet.

Kernstock v času, ko je postal častni občan tedaj še povsem nemškega Maribora, seveda ni imel še nobene zveze s Hitlerjem; avguštinski duhovnik je že pri tridesetih letih zaslovel v folksdojčerskih krogih kot pesnik in glede na to, da se je rodil v Mariboru, je bila odločitev tedanjega župana Ivana Schmidererja, da mu leta 1908 podeli naslov častnega občana, z vidika mesta razumljiva.

Po prvi svetovni vojni je Kernstockov nacionalizem dobil fanatične razsežnosti, v svojih delih pa je redno objokoval izgubo rojstnega mesta in pozival v boj zoper slovansko drhal. »Toda velikega nemškega preobrata, / ki so ga nekoč ustvarili z močnimi rokami, / domačimi in bratskimi, / nobena sprememba časov ne more zlomiti,« je pisal. In še: »V Marburg nikdar ne pride naj / trum slovanskih divji zbor, / rajši črno pogorišče / kot slovenski Maribor.« Leta 1920 je spisal besedilo kasnejše avstrijske himne, v naslednjih letih pa so ga prepričanja pripeljala v krog najbolj znanega in skrajnega med nemškimi nacionalisti – Adolfa Hitlerja. Po naročilu tega je Kernstock leta 1923, pet let pred smrtjo, spisal himno kljukastemu križu, ki je postala svojevrstna glasbena kulisa ob nemški priključitvi Avstrije leta 1938.

Po drugi svetovni vojni je Avstrija Kernstocka skorajda izbrisala iz kolektivnega spomina in preimenovala ulice in trge, ki so po Anschlussu nosili njegovo ime; predel Kernstockgasse v Gradcu so na primer poimenovali po frontmenu skupine Nirvana Kurtu Cobainu, na Dunaju pa so umaknili spominsko ploščo s hiše, v kateri je nekaj časa živel. Le oblasti v mestu Hartberg so se vse do leta 2016 upirale pozivom, naj izbrišejo Kernstockovo ime iz naziva tamkajšnje osnovne šole; župan je na pozive odgovarjal, da tega niso storili niti čez mejo v Sloveniji in da ima nacistični pesnik še zmeraj status častnega meščana Maribora. Na mestno sramoto je leta 2012 opozoril časnik Dnevnik, vendar župan Franc Kangler in njegova ekipa nista storila ničesar, da bi jo odpravila, tudi Kanglerjev naslednik Andrej Fištravec je Kernstocka pustil pri miru.

Sicer pa ta ni edini velikonemški literat z nazivom častnega meščana Maribora; leto pred njim je to postal »plemeniti nemški pesnik, zaslužni prebuditelj« Heinrich Wastian, kasneje poslanec velikonemške stranke v štajerski deželni vladi. V nasprotju s Kernstockom Wastian za zdaj ostaja častni Mariborčan v družbi uglednih imen, med katerimi najdemo tudi Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.