Konec rasizma na tribunah?

Med rešitvami boja proti rasistom na športnih tribunah se omenja tudi popolna prepoved obiskovanja tekem

Problem sovražnega diskurza in nestrpnosti v športu ima dolgo brado. Najbolj pereč problem predstavlja rasizem na nogometnih stadionih. Seveda ne gre zgolj za športni problem, temveč za širši družbeni pojav, ki se najočitneje manifestira v sosednji Italiji. A politiki, klubi, športniki ter drugi športni delavci so v minulem tednu napovedali odločen boj proti rasistom in nestrpnežem na tribunah.

Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je v ponedeljek, 23. septembra, v Milanu organizirala dogodek, kjer je podelila nagrade za najuspešnejše športnice in športnike minule sezone. Ob tem dogodku je predsednik Fife Gianni Infantino, ostro obsodil rasizem na nogometnih stadionih. V intervjuju za Sky Sport je tudi priznal, da so pri Fifi zmotno ocenili, da rasizem ni več problem, a »vsakodnevna poročila o rasizmu s stadionov«, zgovorno nakazujejo, da je problem še kako pereč. Infantino je še dodal, da gre »za nesprejemljive in absurdne izpade idiotov, ki bi jih bilo potrebno identificirati in ustrezno sankcionirati.« Kot rešitev je omenil prepoved obiskovanja tekem ter tudi zaporno kazen za rasiste in druge nestrpneže.

Ničelno toleranco do rasizma, tako na stadionih, kot v družbi, je na prireditvi izrazil tudi selektor italijanske reprezentance Roberto Mancini, ki je poudaril, da bi bilo potrebno rasiste odstraniti iz nogometa. Seveda pa ob tej priložnosti ni pozabil izpostaviti, da Italija gotovo ni rasistična država, saj »idiote najdemo povsod, tudi v Angliji, Franciji itd.« Tovrstno razmišljanje pa predstavlja idealno gojišče za vzpon rasizma, ki ga podpihujejo nestrpni politiki.

Predsednik Fife Gianni Infantino je ostro obsodil rasizem na nogometnih stadionih in priznal, da so pri Fifi zmotno ocenili, da rasizem ni več problem, a »vsakodnevna poročila o rasizmu s stadionov«, zgovorno nakazujejo, da je problem še kako pereč.

Glavni zaveznik rasistov med politiki, Matteo Salvini, je po »političnem harakiriju« s katerim se je preselil v opozicijo, nekoliko odrinjen v ozadje vsakodnevnega dogajanja. To pa seveda ne spremeni dejstva, da si je kot notranji minister zatiskal oči pred vzponom organiziranega kriminala med navijaškimi skupinami. Ob 50. obletnici navijaške tribune Milana (Curva Sud), se je fotografiral in objemal z večkrat obsojenim vodjo navijaške skupine. Rasistične opazke pa je vseskozi minimiziral in zatrjeval, da »se tekme ne prekine zaradi peščice idiotov.« V času največje popularnosti je bil redni »gost« pogovornih oddaj o nogometu, kjer je lahko nemoteno širil svojo nestrpno politično agendo.

Zgolj v zadnjem tednu so v Italiji zabeležili dva huda primera rasizma povezana z nogometom. V nedeljo, 22. septembra, na prvenstveni tekmi med Atalanto in Fiorentino, je glavni sodnik tekme Orsato, zaradi rasističnih žaljivk uperjenih proti nogometašu iz Firenc začasno prekinil tekmo. Po tekmi so v bran zaustavitve tekme stopili v domačem klubu, kjer so v izjavi za javnost poudarili, da »se je proti nestrpnosti posameznikov potrebno boriti kolektivno.« Gre za korak v pravo smer, a še odločneje so ukrepali pri rimskem prvoligašu Romi, kjer se v zadnjih letih srečujejo s kopico nestrpnih izpadov navijačev.

Glavni zaveznik rasistov med politiki, Matteo Salvini, je po »političnem harakiriju« s katerim se je preselil v opozicijo, nekoliko odrinjen v ozadje vsakodnevnega dogajanja. To pa seveda ne spremeni dejstva, da si je kot notranji minister celo fotografiral ter objemal z večkrat obsojenim vodjo navijaške skupine.

Juan Jesus, branilec Rome, je prek zasebnih sporočil na Instagramu prejel rasistično sporočilo, kjer ga je avtor besedila žalil. Po zajemu zaslona in pripisu, da v klubu že vedo, kaj je potrebno storiti, se je klub odločno odzval. Rasistu je klub doživljenjsko prepovedal obiskovanje tekem, račun s katerega je bilo poslano sporočilo pa je bil suspendiran s strani Instagrama. Omenjeno potezo so z navdušenjem pozdravili tudi vodilni italijanski politiki. Premier Giuseppe Conte je dodal, da je prepoved obiskovanja tekem najmanj, kar je bilo potrebno v tem primeru storiti. Kot potezo, ki Italijo vodi na pravo pot, pa je odločitev Rome podprl tudi nekdanji premier Matteo Renzi, ki se po »ločitvi« z Demokratsko stranko bori za politično preživetje.

Seveda bi bilo utopično pričakovati, da bi lahko problem rasizma rešili le nogometni klubi. Svoj delež k rešitvi tega družbenega problema mora dodati tudi država. Prav to je po nedavnih dogodkih obljubil minister za šport Vincenzo Spadafora. V intervjuju za španski El Pais je izjavil, da »morajo vsi prevzeti svoje breme pri reševanju problema rasizma, tako institucije, politika, športne zveze, kot tudi navijači.« Za rasiste in ostale nestrpneže pripravlja novo zakonodajo, ki naj bi »strogo kaznovala« prestopnike. Vendar je v intervjuju poudaril, da gre za neusklajen predlog, ki ga bodo morali še uskladiti v sodelovanju s ključnimi akterji v športnem svetu, tj. nogometno zvezo ter olimpijskim komitejem.

Nekdanji predsednik italijanske nogometne zveze Carlo Tavecchio je v javnosti »zaslovel« s kupom rasističnih, seksističnih, homofobnih in antisemitskih izjav. 

Prav usklajevanje pa predstavlja največjo grožnjo za uspešnejšo regulacijo rasizma v Italiji, saj so nekateri vodilni možje italijanskega športa bolj ko ne odkriti nestrpneži. Nekdanji predsednik italijanske nogometne zveze Carlo Tavecchio je v javnosti »zaslovel« s kupom rasističnih, seksističnih, homofobnih in antisemitskih izjav. Rasistični »besedni spodrsljaj« pa si je v svežem intervjuju za Radio24 privoščil Giovanni Malagò, predsednik italijanskega olimpijskega komiteja. »Kdor simulira prekrške v kazenskem prostoru daje slab zgled, in dela večjo napako od tistih, ki tulijo proti temnopoltim igralcem.«

Zaradi naraščajočega rasizma številni nogometni klubi organizirajo vodene oglede koncentracijskih taborišč, kjer navijače soočijo s posledicami nebrzdane rasti sovražnega diskurza.

V4rZbjXY4Lg