Boštjan Napotnik

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Konzum

Prevelike oči

Pri Kmetec, Celje

  • ocena: 2 / 5

Postrv in pašteta

Postrv in pašteta

Gobe (in lešniki) s poširanim jajcem

Gobe (in lešniki) s poširanim jajcem

Gostilna Pri Kmetec
Zagrad 140a, Celje
Tel.: 03 544 25 55
Razgled na Celje vam gostilna Pri Kmetec omogoča od srede do sobote od 10. do 22., ob nedeljah od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih in torkih pa počiva.

Ambient:
lepo je! Visoko nad Celjem, z izjemnim razgledom in razgibanim, udobnim rustikalnim štihom; škoda le, da se iz zvočnikov dere neki reklam poln radio

Napitki:
na stene obešeni someljejski certifikati so obetali več kot le po nekaj polnitev belega in rdečega; marže so zmerne

Dostopnost:
vijuganje po hribovitih serpentinah do parkirišča; v hrib prislonjena lega in nivojska razvejenost prostora otežujeta dostop gibalno oviranim

Fino:
gobe s poširanim jajcem

Ne tako fino:
razlike med menijem in krožniki telečja jetra

Dimljena postrv je stala 8, česnova juha 4, telečja jetra 6, gobe s poširanim jajcem 8, telečja krača 18,5, srnina krača 19, telečja lička 21, čokoladni fondant in jabolčna pita pa 5 evrov.

»O, lej – tudi na temle gradu ne vihra slovenska zastava. Čudno, da se domoljubje še ni pritožilo,« se je, opazujoč vihranje rumeno-modre dvobarvnice z grbom celjskih grofov na ostankih njih gradu, slovenski trobojnici v bran postavil zapisnikar tokratne kaskaderske odprave nad Celje. Ciljni objekt je bil izbran po nekaj doušniških namigih, da na izjemni razgledni točki delujoča gostilna Pri Kmetec z uporabo sodobnih kuharskih tehnik in trendovskih kombinacij in prezentacij ambiciozno nadgrajuje klasično ponudbo.

Da sta lokacija in razgled ključna gradnika ponudbe, nam je postalo še bolj jasno, ko je vseskozi prijazna natakarica (v nadaljevanju večera je morala kar nekajkrat k nam pristopiti s slabimi novicami o tem, da naročene jedi, žal, niso več na voljo) predlagala, da lepo ohlajeno in všečno konjiško penino srebnemo na terasi, pa tudi kasneje, ko smo sedeli za masivno mizo, nam je pogled neredko pobegnil proti velikim oknom in za njimi izrisujoči se krajini. Fletno!

Apetite je zbujal tudi zanimiv jedilni list, v katerem so se zlate klasike že umaknile na zadnje strani, v ospredje pa so postavljene zanimivejše jedi, ki so se v bolj ali manj svetli luči predstavile še v živo: premalo mazava divjačinska pašteta s čebulno marmelado; dimljena postrv (presuha in pretrda) z marinirano kislo repo, čemaževo majonezo, tanko hrustljavo rezino suhe hruške in ikrami; nežna česnova juha z razkoščenimi žabjimi kraki, ovitimi v kanelon, in brez dvoma najboljša jed večera – s poširanim jajcem prekriti aromatični praženi sveži lisičke in jurčki z dodatkom praženih in zdrobljenih lešnikov – so ponujali odlično kombinacijo okusov, mešanja tekstur in lepo bolj nad- kot raz-gradnjo klasičnega dvojca gobe-jajce.

Precej neposrečena jed so bila telečja jetra, ki jih postrežejo v kozarcu: na dno nažličijo v nekakšno toplo pašteto zmleta jetra, prek njih naložijo nevarno prevročo polento, na vrh pa še krompirjevo peno, ki ji dodajo toliko aromatiziranega tartufnega olja, da vsi drugi okusi zbledijo. Še slabše smo jo odnesli pri glavnih jedeh – jedilnik je obljubljal, da bo srnina krača postrežena z zelenino kremo s hruško, vloženo hruško in polento z makom, telečja lička pa s poprovo omako, krompirjem, ocvrto cvetačo, karameliziranim korenjem z medom in korenjevim čipsom, v resnici pa so potem oboje (in še telečjo kračo) postregli z enakim setom dodatkov – isto generično mesno omako, kvadrom polente, sirovim štrukljem in kosom kruhovega narastka. Razočaranje se je še okrepilo z mikrovalovljeno jabolčno pito (nadomestek za manjkajoči borovničev zavitek), grudastim sladoledom in domnevno čokoladno tortico, ki je bila pravzaprav fondant.

Pri Kmetec je sicer simpatična gostilna, ki pa jo čaka še veliko dela, da bo zastavljeno ambicijo in koncept zmogla izvajati vsak dan in pred goste postavljati obljubljene krožnike, ne pa samo približkov teh. Škoda!