Borut Mekina

4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

Protihrvaška čustva

Hrvaška pred vstopom v schengensko območje 

Dan, ko so padle meje – schengen je takrat »pomenil svobodo«, danes pa nekaj drugega

Dan, ko so padle meje – schengen je takrat »pomenil svobodo«, danes pa nekaj drugega
© Matej Leskovšek

Prost pretok ljudi na schengenskem območju v EU že leta ne obstaja več. Ljudi pri prehodu meje med Slovenijo in Avstrijo preverjajo policisti, zato tam ob prometnih konicah nastajajo dolge kolone. Čeprav naj bi bil mejni nadzor zgolj začasen, je v zadnjih letih naša severna soseda na mejah postavila kakovostno zgrajene postojanke, ki bodo očitno nalogo opravljale še leta.

Ker je od januarja do septembra Avstrija na meji s Slovenijo odkrila 657 nezakonitih vstopov v državo, na meji z Italijo, ki je odprta, pa jih je bilo odkritih 2575, je očitno, da je ta ukrep političen in namenjen bolj domači javnosti kot nekakšen dokaz boja proti nezakonitim migracijam. Na meji z Italijo, kjer živi avstrijska manjšina, si ta država mejnega nadzora zaradi nasprotovanja javnosti ni upala vzpostaviti. A podobno na mejah ravnajo še Nemčija, Francija, Švedska, Norveška in Danska.

Evropsko načelo prostega pretoka ljudi je danes že mrtvo oziroma v komi, zaradi česar se je minuli teden novica, da naj bi Hrvaška predvidoma 16. oktobra dobila pozitivno oceno evropske komisije glede njene pripravljenosti na vstop v schengensko območje, slišala kot kakšna šala. »Odkar se udeležujem zasedanj evropskega sveta, me nobena stvar več ne preseneti. Če bo evropska komisija delovala politično, če bo zaobšla strokovno oceno, potem bo tudi Slovenija seveda ravnala politično,« se je na novico odzval premier Marjan Šarec, ki se mu zdi »neresno«, da so to zadevo uvrstili na dnevni red tik pred iztekom mandata te komisije.

A pozitivna ocena evropske komisije še ne pomeni, da bo meja med Slovenijo in Hrvaško že v kratkem izginila, saj morajo o priključitvi s soglasjem dokončno odločati še države članice schengenskega območja, to pa lahko traja. Romunija in Bolgarija sta recimo pozitivno oceno za vstop v schengensko območje dobili že pred osmimi leti, a njuna meja zaradi nasprotovanja Nemčije in Francije, ki pričakujeta odločnejši boj obeh držav proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ostaja. V primeru naše južne sosede takšnega nasprotovanja velikih držav, s katerimi je Hrvaška v isti politični skupini EPP, ni pričakovati, je pa zaradi vrste razlogov jasno, da naj Slovenija v to ne bi tako zlahka privolila.

To pomeni predvsem, da se bodo odnosi med državama, za katere se zdi, da so že dosegli dno, še poslabšali. Premier Andrej Plenković je na vprašanje domačih novinarjev, ali bi lahko Slovenija na dolgi rok preprečevala vstop Hrvaške v schengensko območje, že napovedal ukrepe: »Ne morejo nas v nedogled blokirati, smo članica, imamo zadostne mehanizme, samo to bom rekel.«

Vstop Hrvaške bi bil Sloveniji seveda v prid. Predvsem slovenskemu gospodarstvu, ki je imelo z vstopom Hrvaške v EU največ dobička. Tudi mejni spor je, objektivno, merjen v kvadratnih kilometrih ali ulovljenih ribah, nepomemben. Vse drugo pa so seveda – priznajmo si – čustva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.