Borut Mekina

11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

SDS v lovu na ljubice

Politična stranka, ki je v Sovi zaposlila 25 svojih lokalnih politikov, pač težko opozarja na politično zlorabo obveščevalne službe

Napredek: morda je premier Marjan Šarec znanko Natašo Hribar res zaposlil v Sovi, a njegova desna roka, Damir Črnčec, je v času, ko je bil še zvest Janezu Janši, v Sovi zaposlil 25 lokalnih politikov SDS.

Napredek: morda je premier Marjan Šarec znanko Natašo Hribar res zaposlil v Sovi, a njegova desna roka, Damir Črnčec, je v času, ko je bil še zvest Janezu Janši, v Sovi zaposlil 25 lokalnih politikov SDS.
© Borut Krajnc

Domišljijo na desnici je ta mesec razplamtel primer N. H., v rumenih medijih predstavljene kot »Lepe N.«, domnevne ljubice Marjana Šarca, ki naj bi ji v slepi zaljubljenosti že večkrat uredil službo, zdaj celo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA). A ta slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva izgubljeni kompas največje opozicijske stranke in ljubezenske težave njihovih politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«.

Zgodba o Nataši Hribar – ohranjanje inicialk, čeprav je njena identiteta že javna, bi bilo pristajanje na politično igro, ki smo ji priča – gre takole: leta 2004 je Bojan Krajnc na RTV Slovenija zasnoval oddajo Hri-bar, politično satiro, v kateri je bilo na šaljiv način predstavljeno slovensko oblastniško podzemlje. V njej so po vzoru radijske oddaje Ga-Ga imitatorji igrali pomembne slovenske politike, dogajala pa se je v baru, kjer je seveda vidne politike gostil mafijec Don Corleone. In kot pritiče mafijskemu podzemlju, so na RTV potrebovali lepa dekleta, razlaga Krajnc. Stereotipno lepa dekleta: »Tako smo se obrnili na podjetje avdicija.com, ki nam je za začetek zagotovilo 30-40 statistov,« pravi.

V oddaji Hri-bar, kjer je Marjan Šarec imitiral glavne politične like, od Janeza Drnovška, Danila Türka in Karla Erjavca do Janeza Janše, je kot statistka nastopila tudi N. H. In, kot pripoveduje Krajnc, je Nataša Hribar nato čez približno tri leta ustanovila podjetje, prek katerega je uspela vsaj za eno sezono nacionalki statiste ponuditi po konkurenčnih cenah. Njeno podjetje je leta 2008 od RTV za to storitev prejelo skupaj 35 tisoč evrov, približno 12 tisoč evrov so stali statisti v oddaji Hri-bar, ostalo pa statisti v oddaji Piramida. Ta denar seveda ni bil honorar Marjana Šarca, kot zdaj v poslanskih vprašanjih namigujejo nekateri parlamentarci, ampak je bil pretežno namenjen igralcem, ki so dobili nekaj deset evrov za nastop.

Ker je bil Šarec v času Hri-Bara precej popularen imitator, je tudi sam v nekaterih primerih sodeloval s Hribarjevo, a kot se spominja televizijec Srečo Katona, ki je s Šarcem tesneje sodeloval pri organizaciji njegovih skečev, Hribarjeva pri tem ni igrala posebne vloge. Ko se je po letu 2010 Šarec odpravil v lokalno politiko, se je oddaja zaključila. Hri-Bara je bilo konec, Šarec je postal župan Kamnika, Hribarjeva, ki ji posel s statisti tudi ni več uspeval, pa se je zaposlila kot tajnica na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. V tej šoli se je šolal Šarec.

Naključje ali Šarčev vpliv? Leta 2009, ko je Hribarjeva omenjeno službo dobila, Šarec ni bil politik, saj je župansko kandidaturo napovedal šele leta 2010. In kot nam je pojasnila ravnateljica šole Majda Kanop, je Nataša Hribar dobila redno zaposlitev na podlagi javnega razpisa, saj se je prej zaposlena upokojila. Tako Kanopova kot Krajnc pravita, da je bilo sodelovanje s Hribarjevo dobro. »Nič posebnega,« nam je dejala Kanopova, ki se ni niti zavedala, v kakšen politični vrtinec je Hribarjeva ujeta v tem trenutku. Težave na delovnem mestu se za N. H. začnejo šele leta 2016, ko se zaposli v uradu župana Škofljice Ivana Jordana iz stranke SDS. Tam je bila pristojna za stike z javnostjo.

Jo je župan Jordan zalezoval? Bil z njo obseden, jo fotografiral? Jo nadlegoval do te mere, da je končala v bolniškem staležu? V srce župana Jordana je sicer težko videti, so nam pa na inšpektoratu za delo potrdili, da so doslej dobili proti županu dve prijavi, poleg tega celo direktor občinske uprave Marko Podvršnik priznava, da je med zaposlenimi na občini kar nekaj nezadovoljstva, pritožb zaradi mobinga in slabih odnosov – in celo toliko bolniških odsotnosti, da so v občini uvedli strokovni nadzor nad njimi. A razlog naj bi bil v tem, da je Škofljica hitro razvijajoča se občina, v kateri je treba »delat«. In kdor hoče narediti »red« ter zaposlenega »priviti«, ima v Sloveniji težave, dodaja. »Zdaj samo čakam, da še mene obtožijo spolnega nadlegovanja, pa me žena ven zapre,« nam je dejal, hkrati pa priznal, da je v občini tudi »kolateralna škoda pri rušenju aktualne oblasti«, torej vlade Marjana Šarca. Podvršnik ni član SDS, nam je dejal, ampak član stranke »Zdrave kmečke pameti«.

Slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva ljubezenske težave politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«.

Nataša Hribar, ki je torej do zaposlitve na občini Škofljica izkazala svojo delovno etiko, celo poslovno žilico, in s katero nihče od prejšnjih delodajalcev ni imel težav, se je očitno pod županom Jordanom zlomila. Šla je v bolniško in začela iskati drugo službo. Marca letos jo je dobila na Sovi, kjer ne zaposlujejo prek javnih razpisov in kjer v večini primerov o zaposlitvah odloča direktor. Sovo danes vodi Rajko Kozmelj, ki ga je seveda za direktorja septembra lani imenovala vlada Marjana Šarca v soglasju s svetovalcem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem. Hribarjeva na Sovi, kot smo uspeli preveriti pri naših virih, ni dobila kakšne pomembnejše funkcije, ni torej postala agentka, ampak opravlja tajniške zadolžitve.

V stranki SDS pa so zaradi zaposlitve Hribarjeve v Sovi zagnali svojo mašinerijo. Na predlog poslanske skupine SDS je ta mesec misija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb obravnavala morebitno zlorabo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije s strani predsednika vlade Marjana Šarca in državnega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca. V SDS pravijo, da naj bi predsednik vlade in njegov državni sekretar za nacionalno varnost zlorabila svoj položaj in politični vpliv za ureditev službe »nekdanji uradnici občine Kamnik na Sovi, in sicer mimo pogojev in razpisov za delovna mesta v Sovi«. V SDS menijo, da to »vzpostavlja sum o grobi zlorabi oblasti za zasebne namene ter povzroča škodo instituciji, zadolženi za nacionalno varnost«. Zaradi tajniške zaposlitve v Sovi, kjer sicer dela več kot tristo ljudi, so ta mesec člani KNOVS pod vodstvom Žana Mahniča nenapovedano celo obiskali sedež agencije, predsednik SDS Janez Janša pa že več dni tvita, da je »zadeva vse bolj sumljiva«.

Ali je Nataša Hribar res ljubica predsednika vlade? Je imel kaj z njo? Sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili od Šarčevih bivših sodelavcev, ki so z njim sodelovali v času, ko naj bi ga čustva izdala, je to neverjetno in nemogoče. Jo je pa seveda poznal, kar je tudi sam povedal. Ali je mogoče, da je Šarec uredil službo Hribarjeve na Sovi? Teza, ki zelo verjetno nikoli ne bo dobila uradnega odgovora, saj veljajo v Sovi posebni postopki pri zaposlovanju, se ne zdi tako neverjetna. Ja, verjetno je Šarec za njeno zaposlitev v Sovi vedel. Je to groba zloraba oblasti za zasebne namene ter povzročanje škode instituciji, zadolženi za nacionalno varnost, kot pravijo v SDS?

Od SDS, največje opozicijske stranke s takšnimi kadrovskimi potenciali, bi pričakovali resnejše delo od iskanja ljubic, ki naj bi jih imel premier.

Leta 2013, v času druge vlade Janeza Janše in v času, ko je Sovo vodil Damir Črnčec – prav ta Črnčec, so v Sovi zaposlili ne enega, ampak kar 25 vodilnih članov SDS in s stranko povezanih oseb. Službo – in to agentsko – so dobili R. Z., član koprskega mestnega odbora SDS. Službo v Sovi je dobil tudi A. B., tajnik občinskega odbora SDS iz Radovljice, ter K. P., član SDS in kandidat na listi SDS za volitve v svet četrtne skupnosti Ljubljana Rudnik, pa tudi nekateri družinski člani vplivnih članov stranke. Ti so bili v Sovi zaposleni na vodilnih položajih, in kot so kasneje opozarjali celo v kabinetu predsednika republike Danila Türka, je tako privatizirana Sova v njegov kabinet dostavljala pomanjkljive informacije ali pa ga o določenih vprašanjih sploh ni obveščala. To je seveda precej bližje »grobi zlorabi oblasti za zasebne namene ter povzročanju škode instituciji, zadolženi za nacionalno varnost«.

Zdi se, da v SDS druge sodijo predvsem po sebi, tako pri vprašanju političnega kadrovanja kot pri nadziranju čustvene sle. Od SDS, največje opozicijske stranke s takšnimi kadrovskimi potenciali, bi pričakovali resnejše delo od iskanja ljubic, ki naj bi jih imel premier.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.