Marjan Horvat

11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

(Ne)lagodno zavezništvo

Bo na Portugalskem znova zavladala »čudežna« koalicija socialnih demokratov in »skrajnih« levičarjev? 

Zmagoviti, novi-stari socialistični premier Antonio Costa

Zmagoviti, novi-stari socialistični premier Antonio Costa
© Profimedia

Ni naključje, da Portugalsko danes nekateri imenujejo »svetilnik evropske socialne demokracije«, »gospodarski čudež« ali »zgodba o evropskem socialističnem uspehu«. Koaliciji, sestavljeni iz socialdemokratske Portugalske socialistične stranke (PS), (skrajno) Levega bloka in komunistov, je po prevzemu oblasti leta 2015 uspelo državo izvleči iz gospodarske krize, brezposelnost zmanjšati za šest odstotkov, zvišati minimalno plačo, pokojnine in socialne prejemke, skoraj izničiti proračunski primanjkljaj, obenem pa se Portugalska danes ponaša z 2,7-odstotno rastjo BDP, najvišjo v zadnjih 17 letih.

Zaradi vseh teh dosežkov je portugalske socialiste na zadnjih evropskih volitvah podprlo 33 odstotkov volivcev, slavili pa so tudi na splošnih volitvah minulo nedeljo. Zanje je glasovalo 37 odstotkov volivcev, za njihove glavne tekmece, desnosredinske socialne demokrate (PSD), pa 28 odstotkov volivcev. Dozdajšnji socialistični premier Antonio Costa je ob razglasitvi izidov že napovedal, da bo skušal »obnoviti izkušnjo« zavezništva z Levim blokom in komunisti. Za potrditev vlade bo potreboval glasove poslancev vsaj ene izmed teh dveh strank. Volilna udeležba je bila le 54-odstotna, najnižja po koncu diktature leta 1974.

Poznavalci pravijo, da je »portugalski čudež« posledica tega, da se je državi uspelo iz krize izviti brez krutega »zategovanja pasu«, kakršno je nekaterim državam, zlasti seveda Grčiji, vsilila t. i. trojka. Toda Francisco Louçã, ekonomist in soustanovitelj Levega bloka, je v pogovoru za časnik Jacobin priznal, da se je nova portugalska vlada laže postavila po robu zahtevam po varčevalnih ukrepih, saj tedaj te niso bile pravno zavezujoče, obenem pa si evropske oblasti niso upale privoščiti še ene »grške katastrofe«. Tudi zato je Costa odpravil nekatere že uveljavljene varčevalne ukrepe, zvišal minimalno plačo za 20 odstotkov in brezposelnost zmanjšal za sedem odstotnih točk.

Iz besed Francisca Louçã je razvidno, da se je Leva fronta zaradi vloge v vladni koaliciji počutila nelagodno, a očitno ne tako zelo, da bi iz nje izstopila. Kot pomembne dosežke stranke, katere član je, je poudaril znižanje plačila za elektriko za socialno najšibkejše družine, znižanje cene vozovnic za javni prevoz, brezplačne šolske knjige za vse šolajoče se do 18. leta starosti in zagotovitev višje ravni socialne varnosti otrok. Poudaril pa je, da vlada v teh letih ni imela posluha za zahteve po vlaganju v javne storitve, zaradi česar sta izobraževalni in zdravstveni sistem tik pred zlomom. Poleg tega je vlada Antonia Coste z okrepitvijo turistične panoge in s politikami, naklonjenimi množični oddaji stanovanj po sistemu Airbnb, povzročila stanovanjsko krizo. Komunisti so zato že zavrnili vnovično sodelovanje v vladi s socialisti, v Levi fronti pa vstop pogojujejo z naložbami v javne storitve.

Premier Costa zagotovo ve, da si je naklonjenost volivcev pridobil tudi z »izposojo« političnega predznaka koalicijskih partneric. Pred sestavo nove vlade ga čakajo težka pogajanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.