Peter Petrovčič

11. 10. 2019  |  Politika

Ve se, kdo je bil za in kdo proti evropskemu načinu življenja

Zakon o tujcih je izglasovala Cerarjeva vlada s pomočjo SDS in NSi

Obisk Božička v Azilnem domu v Ljubljani decembra lani

Obisk Božička v Azilnem domu v Ljubljani decembra lani
© Borut Krajnc

Čeprav ustavno sodišče še ni objavilo odločbe o zakonu o tujcih, ni dvoma, da bo zakon razveljavljen v delu, kjer predvideva prenehanje sprejemanja prošenj za azil brez izjem in brez individualne obravnave z takojšnjo zavrnitvijo na meji.

Komaj čakamo odzive vlade in tiste koalicije, ki je ta zakon sprejela. Še posebej pojasnila tedanjega predsednika vlade in ustavnega pravnika Mira Cerarja in tedanje notranje ministrice, sicer odvetnice Vesne Györkös Žnidar. Slednja je po sprejetju zakona povedala, da je brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Nemalo ljudi je tedaj opozarjalo, da je resnica pravzaprav nasprotna: da je prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, glavna grožnja evropskemu načinu življenja.

Prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, je glavna grožnja evropskemu načinu življenja.

Ob tem se je potrebno spomniti, da tudi znotraj koalicije niso bili vsi za zakon. Pri glasovanju na vladi se je recimo vzdržal tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič. Javno je zakonu nasprotoval tudi tedanji predsednik državnega zbora iz vrst SMC Milan Brglez, ki je (kot tudi kar nekaj koalicijskih poslancev) glasoval proti zakonu. Levica je glasovanje obstruirala. Zakon je bil sprejet z glasovi 47 poslancev, pri čemer so potrebne glasove za zakon prispevali poslanci SDS in NSi.

Proti sprejetju zakona o tujcih so se nedvoumno, s skupno izjavo, tedaj izrekle prav vse vodilne organizacije s področja človekovih pravic in azilnega prava, tudi Slovenska karitas in tudi jezuitsko Združenje za begunce.

Trdili so, da je zakon protiustaven, ker je v nasprotju z mednarodno konvencijo o človekovih pravicah, na kateri temelji tudi slovenska ustava. Imeli so prav. Tako meni tudi večina ustavnih sodnic in sodnikov. Ob javni objavi odločbe in s tem pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj pa bo jasno tudi kateri sodnik(i) so mnenja, da je s človekovimi pravicami skladna popolna zapora meje za begunce, česar doslej ni storila še nobena evropska država.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.