Darja Kocbek

16. 10. 2019  |  Družba

Koliko je vredna kri revežev?

Medtem ko Slovenci hodijo prodajat krvno plazmo v Avstrijo, se večina članic EU zavzema, da bi zaradi neetičnosti njeno kupovanje v Evropi prepovedali

Darovanje krvne plazme

Darovanje krvne plazme
© Pixabay

Jacqueline Watson je potrebovala denar. Sin jo je zjutraj poklical iz zapora in jo prosil, naj mu na račun položi dobroimetje za klice. Denarja ni imela, ima pa nekaj, kar lahko vedno proda hitro in legalno – krvno plazmo. Zanjo dobi 30 dolarjev. Trg s plazmo je bil na globalni ravni po poročanju New York Timesa leta 2017 vreden 21 milijard dolarjev. Obvladuje ga peščica podjetij, farmacevtske družbe iz nje izdelujejo zdravila za reševanje življenj, ki so za sodobno medicino vse pomembnejša.

Veliko plazme dobijo od revnih ljudi, med katerimi so tudi Slovenci, ki jo prodajajo čez mejo v Avstriji. Pred nekaj leti je bilo o tem veliko govora, saj so na Rdečem križu začeli opozarjati, da beležijo upad mladih krvodajalcev. V Avstriji naj bi za 800 mililitrov plazme dobili 25 evrov, darovati naj bi jo bilo mogoče do dva krat na teden in 50-krat v letu dni. Predvsem socialno šibki Slovenci naj bi si tako zagotovili dodatni zaslužek.

V Avstriji naj bi za 800 mililitrov plazme dobili 25 evrov, darovati naj bi jo bilo mogoče do dva krat na teden in 50-krat v letu dni. Predvsem socialno šibki Slovenci naj bi si tako zagotovili dodatni zaslužek.

Ker tudi v ZDA postavljajo centre za odvzem plazme večinoma v revnejših četrtih mest, je vse več vprašanj, ali gre za izkoriščanje revnih, ki so prisiljeni v darovanje, da pridejo do denarja. Farmacevtska industrija, ki je ena najbolj dobičkonosnih gospodarskih panog, očitke o izkoriščanju revnih seveda zavrača. Portal Propublica pa je pravkar razkril, da trgovci s plazmo k darovanju z oglasi na socialnih omrežjih in obljubami o dobrem plačilu množično vabijo tudi Mehičane.

Darovanje krvne plazme

Darovanje krvne plazme
© WikiCommons

Več tisoč jih vsak teden prečka mejo, da bi plazmo prodali dobičkonosnim družbam. Tisti, ki pravijo, da je to njihov edini dohodek, na mesec zaslužijo 400 dolarjev, a stroka opozarja, da prepogosto darovanje plazme lahko oslabi imunski sistem darovalca. A V ZDA je zakonodaja o zaščiti darovalcev tako šibka, da to nikogar ne briga. V ZDA je dovoljeno prodati plazmo do 104-krat na leto, v Mehiki je prodaja od leta 1987 prepovedana.

Prepogosto darovanje plazme lahko oslabi imunski sistem darovalca.

Zdravila, ki jih farmacevtska industrija izdeluje iz krvne plazme, so v medicini vse bolj pomembna. Trg s plazmo in zdravili iz nje pa po poročanju Süddeutsche Zeitung obvladuje peščica podjetij. V okviru EU strokovnjaki pripravljajo strategijo, katere namen je zmanjšati odvisnost od gospodarskih interesov teh podjetij in od ZDA od koder Evropa uvozi 40 odstotkov plazme. Kako v Evropi povečati število darovalcev, se članice EU prepirajo že več let. V večini članic EU je kupovanje plazme prepovedano, izjema so Madžarska, Avstrija, Češka in Nemčija. Večina članic uvedbo plačila zavrača, ker menijo, da substanc človeškega telesa ne bi smeli kupovati. Trgovati z njimi je neetično. Enotne evropske rešitve torej še nekaj časa ni pričakovati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.