Borut Mekina

18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

Pahorjevi moški 

Pomembni slovenski moški, stari 70 let in več, razpravljajo o prihodnosti EU 

Predsednik republike Slovenije Borut Pahor

Predsednik republike Slovenije Borut Pahor
© Borut Krajnc

Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos.

Slovenija pri tem ne zaostaja. Tudi v mednarodnih primerjavah velja za vzorno deželo. Prav ta teden so na Evropski komisiji objavili najnovejši indeks enakosti spolov za leto 2019, v katerem se je naša država uvrstila na solidno 11 mesto v EU. Slovenija je ta rezultat v zadnjih letih korenito izboljšala, po letu 2012 enakopravnost spolov uravnotežujemo hitreje od povprečja. Najboljši rezultat – 83,6 točke – je sicer tokrat dosegla Švedska, ki ji s 77,5 točke sledi Danska, je pa Slovenija z 68,3 prva med nekdanjimi komunističnimi državami.

A če se Slovenija kot družba vzpenja na področju enakosti spolov, če to zavedanje v splošni javnosti raste, pa tega ne odsevajo nekatere pomembnejše državne institucije niti urad predsednika države.

Predsednik Borut Pahor je ta teden denimo organiziral posvet O oblikovanju slovenskega pogleda na razvoj EU, na katerega je povabil vse, ki naj bi na tem področju kaj pomenili. Na posvetu je Lojze Peterle dejal, da v Sloveniji nismo združeni, Milan Brglez je opozoril na slovenski zaostanek pri zelenem dogovoru, Dimitrij Rupel demokratični deficit, in tako naprej, po moško.

Od 20 udeležencev okrogle mize so o tem pomembnem vprašanju lahko govorile le štiri ženske, pa še te, se je zdelo, so tja prišle zaradi nebodigatreba formalnega razloga – Tanja Fajon, Irena Jovova in Romana Tomc –, ker so bile evropske poslanke. Za mizo moških je predsednik države v strokovni javnosti našel eno samo žensko, Janjo Hojnik, profesorico z mariborske pravne fakultete. Ni recimo povabil slovenske strokovnjakinje, ki tujim vladam svetuje pri predsedovanju v EU, Sabine Lange.

Ni povabil Ane Bojinović Fenko, profesorice za EU s Fakultete za družbene vede. Ni povabil eminentne slovenske mednarodne pravnice Verice Trstenjak ali Mirjam Škrk, ki je bila odgovorna za arbitražni postopek, ali pa katere od dopisnic iz Bruslja: Erike Štular, Mojce Širok, Mete Dragolič. Čeprav na mladih vse bolj svet stoji, ni povabil Anje Fortuna, predsednice Mladinskega sveta Slovenije, ki je verjetno danes bolj »integrirana« v EU kot upokojenca Dimitrij Rupel in Lojze Peterle.

In za povrh vsega se zdi, da je ta moškocentričnost že stalnica. Pred tremi leti je Borut Pahor v svoji predsedniški palači slovesno podpisal tako imenovano Ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejetje nove ustave EU, ki so jo poleg Pahorja podpisali nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.