Peter Petrovčič

25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Politika

Čudna sodnikova argumentacija

Sodnik Radonjić, ki je nedavno oprostil Noviča, se je nekoč ukvarjal tudi s primerom duhovnika Francija Frantarja 

Sodnik Radonjić z Milkom Novičem med ogledom terena

Sodnik Radonjić z Milkom Novičem med ogledom terena
© Bojan Velikonja

V nedeljo je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić na nacionalni televiziji pojasnjeval teorije zarote in delovanje neformalnih združb, ki naj bi obvladovale državo. Kot sodnik, ki je obsodil Francija Frantarja, enega izmed bolj znanih pedofilskih duhovnikov, je pokomentiral tudi ta »svoj« primer – in presenetil s pogledom na duhovnikovo skrajno zavržno ravnanje.

Radonjić, ki je oprostil nekdanjega županskega kandidata SDS Milka Noviča, obsojenega umora, postaja ljubljenec politične desnice. V oddajo Intervju ga je povabil Jože Možina, dolgoletni sopotnik SDS. Tako je zato, ker (pravosodni) sistem ni sposoben reševanja težav, v katerih se znajdejo sodniki. Radonjić je javno poklical na pomoč, ko je prav v izreku sodbe Noviču začel razlagati o zarotah, ki segajo v vrhove pravosodja. Te naj bi obvladovale temne sile iz ozadja, med drugim »iluminati« – domnevna tajna mednarodna zarotniška združba bogatašev. Sodstvo ga ni slišalo, pač pa mu je očitalo neetično in neprofesionalno ravnanje ter krnitev ugleda. Sicer upravičeno, a za sodnika samega so vse to kakopak dodatni dokazi vseprisotnosti globoke države …

Temne misli sodnika Radonjića niso od včeraj, niso se rodile v primeru Novič. Od nekdaj je veljal za »posebnega« sodnika. Poseben (tokrat v negativnem smislu) pa je tudi njegov pogled na enega izmed prvih duhovnikov, ki so bili na Slovenskem obsojeni zaradi pedofilije.

»V javnosti je bil Frantar stigmatiziran kot pedofil, kar sploh ni res, iz sodnih spisov izhaja, da je bil popolnoma normalen heteroseksualec, ki pa je iz teh zadržkov, ki izhajajo iz pravil delovanja cerkve, pač moral zatirati te nagone. Da so izbruhnili tam, kjer je smatral, da bi smeli nekaznovano priti na plano,« je na nacionalni televiziji razlagal Radonjić.

Torej je Frantarja obsodil zaradi pedofilije, čeprav je intimno verjel, da je desetletno deklico zlorabil zgolj zato, ker ni mogel drugače potešiti svoje »normalne« heteroseksualne spolne sle? Je kriv? In ali spolna zloraba otroka oziroma »osebe, mlajše od 15 let«, potemtakem še ne pomeni, da je nekdo pedofil?

Ker je Radonjić sodil v tem primeru, je od zunaj težko oporekati njegovim trditvam. A nekaj lahko zatrdimo. Iz sodnih spisov izhaja, da je Frantar spolni napad na mlado deklico začel »pripravljati« že leta pred prvimi fizičnimi stiki, torej v rani žrtvini starosti sedmih, osmih let … Tudi sodni izvedenec je po naših podatkih dognal, da je Frantar spolni napadalec, usmerjen na majhne deklice, in ne zgolj »normalen« heteroseksualec.

Kakorkoli, Franci Frantar, ki je bil več let na begu in se je skrival tudi v misijonih v Afriki, je bil nazadnje obsojen na pet let zapora, od katerih jih je (skupaj s priporom) odsedel tri leta in pol. Na prostost je bil pogojno izpuščen pred božičnimi prazniki leta 2012.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.