Peter Petrovčič

 |  Mladina 43  |  Politika

Konec »sprave«

Se bodo težave z javnim zavodom, ki v imenu nosi »spravo«, povzroča pa »razkol«, končal z razpustitvijo zavoda?

Strokovnjakinja za zgodovino, spravo in SDS – Andreja Valič Zver

Strokovnjakinja za zgodovino, spravo in SDS – Andreja Valič Zver
© Borut Krajnc

Študijski center za narodno spravo, ki ga je tik pred iztekom mandata leta 2008 ustanovila prva vlada Janeza Janše, vse od ustanovitve spodbuja polemike o svojem namenu, smiselnosti, prihodnosti … Razlog za to je, da ta javni zavod, financiran iz proračuna, ves čas deluje kot podaljšana roka SDS v kulturnem in političnem boju ter reinterpretaciji novejše zgodovine.

Stranki je zato veliko do ohranitve javnega zavoda, ki ga že vse od ustanovitve vodi soproga evropskega poslanca SDS Milana Zvera, Andreja Valič Zver, tudi sama nekoč kandidatka za poslanko na listi SDS. Gre za ideološko hermetično zaprt ( javni) zavod, ki se ukvarja izključno s komunizmom kot zlom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. To omogoča sistem, ki je nastavljen tako, da po prvem imenovanju direktorice, ki si je potem izbrala sodelavce, deluje sam od sebe, podpira samega sebe.

Direktorica in njenih 12 zaposlenih si namreč sami izbirajo večino v svetu zavoda, ta pa potem direktorici vrača s podporo pri njenem delu. Svet zavoda, ki imenuje direktorja, pa za to potrebuje soglasje ustanovitelja – vlade. Zato je svet zavoda pohitel s (ponovnim) imenovanjem Valič Zverove v času kratkotrajne druge Janševe vlade. Tudi preostale vlade, ki so sledile, niso imele druge izbire, kot da soglašajo z njenim vsakokratnim imenovanjem, saj jim svet zavoda odtlej ponuja v imenovanje zgolj eno, njeno ime.

Vlada Marjana Šarca je na začetku mandata obudila že nekaj let staro zamisel o priključitvi študijskega centra kateri izmed uveljavljenih javnih institucij, ki se ukvarjajo s sorodno tematiko, recimo Inštitutu za novejšo zgodovino. Ta vroči kostanj je dobilo v roke pravosodno ministrstvo na čelu z Andrejo Katič, saj center spada v pristojnost tega ministrstva.

A kronologija aktivnosti ministrstva glede tega vprašanja kaže, da ji ni uspelo doseči ničesar. V znanstveni srenji navkljub kritikam delovanja centra še vedno ni soglasja, kakšna naj bo njegova prihodnost. Ministrici o nujnosti resnega dialoga o prihodnosti centra za spravo vlade ni uspelo prepričati, hkrati pa je ni prepričala niti v soglasje k trajnemu ali začasnemu ponovnemu imenovanju Andreje Valič Zver za direktorico. Center za spravo trenutno deluje brez (legalnega) vodstva.

Ministrica Katičeva pa ni odnehala in je od vlade le dobila soglasje, da »se začnejo voditi postopki za dokončno rešitev navedene problematike. Ministrstvo za pravosodje bo v sodelovanju s službo vlade za zakonodajo v najkrajšem možnem času pripravilo gradivo in ga posredovalo vladi v obravnavo,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo: »Ministrica Katič se zaveda, da bo kakršnakoli sprememba sprožila številne polemike v javnosti, vendar pričakuje, da bo odločitev ustanovitelja podprta tudi s strani koalicijskih strank.«

Glede na to, da doslej ni bila sprejeta prav nobena od predlaganih »rešitev« problematike centra za spravo, se kot edina preostala ponuja razpustitev. Tej bi v strokovni javnosti oporekal malokdo. Seveda razen zaposlenih in stranke SDS, ki ima verjetno zoper predlagatelja razpustitve že pripravljeno interpelacijo. Srečno, gospa ministrica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.